Kamčatkan rand

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Kamčatkan rand
Камчатский край
Kamčatkan randan flag Kamčatkan randan znam
Kamčatkan randan flag Kamčatkan randan znam
Map of Russia - Kamchatka Krai.svg
Pälidn Petropavlovsk Kamčatkal
Pind

- Ühtes
- saum vezid (%).

10-nz'

464 275 km²
1,82

Eläjiden lugu

- Kaik
- Sageduz

79-nz'

315 557 ristitud (2018)
0,68 rist./km²

Regionaline KSP

- Kaik, nügüdläižiš arvoiš
- Ühtele hengele

68-nz'

198,1 mlrd rub. (2016)
628,1 tuh. rub.

Federaline ümbrik Edahaižen Päivnouzmpolen
Venäman ekonomine region Edahaižen Päivnouzmpolen
Valdkundkel' (-keled) venäkel'
Gubernator Vladimir Ilühin
Ohjastusen ezimez' hän-žo
Käskusenandajan Suiman ezimez' Valerii Rajenko
Gimn Kamčatkan randan gimn
Avtokod 41, 82
Aigvöd UTC+12 (MSK+9)

Kamčatkan rand (ven.: Камчатский край) om üks' Venälaižen Federacijan subjektoišpäi.

Se mülüb Edahaižen Päivnouzmpolen federaližhe ümbrikho.

Randan administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn om Petropavlovsk Kamčatkal. Ristitišton nell' seičemendest elädas siš.

Keled[redaktiruida | redaktiruida purde]

Valdkundkel' om üks'jäine — venäkel'.

Koräkan ümbrikon territorijal toine kel' om koräkan kel'. Kamčatkan randan Päkäskusen mödhe, sil ei ole nimittušt oficiališt statusad, vaiše Päkäskusen 3. kirjutuz andab garantijoid kaičemha Pohjoižman, Sibirin da Edahaižen Päivnouzmpolen vähäluguižiden igähižiden rahvahiden oiktusid.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Kamčatkan rand om olmas vs 2007 heinkun 1. päiväspäi. Sädihe sidä Kamčatkan agjan da Koräkan avtonomižen ümbrikon ühtenzoitusel referenduman satusiden mödhe.

Kamčatkan randan Päkäskuz[1] om vahvištadud vn 2008 14. päiväl kül'mkud Käskusenandajan Suiman ezitajil.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Kamčatkan randan reljefan kart.

Kamčatkan rand sijadase Kamčatkan pol'sarel, otab kontinentan lähišt palad. Komandoran sared da Karaginskii-sar' mülüdas randha mugažo.

Randal om röunoid Magadanan agjanke lodehes da Čukotkan avtonomiženke ümbrikonke pohjoižes, mugažo om meriröunoid AÜV:oidenke päivnouzmas da Sahalinan agjanke suves. Tün' valdmeri lainištab Kamčatkan päivnouzmaižed randad, sen Ohotskan meri — päivlaskmaižed randad, Beringan meri — pohjoižpäivnouzmaižed randad. Ühthine mererandan piduz om enamba 4 000 km.

Pind om 464 275 km². Mecad ottas territorijan kaks' koumandest[2]. Sod, tundr da nitud ottas territorijan nelländest, rahvahatomad mägimad da jäžomad — 7%. Znamasižed joged oma Kamčatk (758 km pitte) da Penžin (713 km).

Randan territorii om mägikaz. Om läz koumed sadad vulkanoid, 29 niišpäi oma väges. Kaikiš korktemb čokkoim om Klüčevan vulkanan pä (4750 m).

Klimat om subarktine pohjoižes, ven valdmeren mererandpolil, kontinentaline pol'saren südäimes. Keza om lühüd, viluhk da vihmakaz. Heinkun da elokun keskmäine lämuz om +16 C° keskuzpalas da +10..+12 C° päivlaskmas. Tal'v om pit'k da lumekaz, vilukun keskmäine lämuz om −7 C° suves da −19..−24 C° pohjoižes da pol'saren südäimes. Paneb sadegid 300 mm vodes lodehes da 2500 mm vodes suvipäivnouzmas, nece om kaikiš suremb znamoičend Venäman territorijal.

Londuseližed varad oma kivivoi, londuseline gaz, kivihil', bur hil', vas'k, nikel', titan, kuld, platin, hobed, artut', sauvondmaterialad, mec, kala, gidroenergii.

Tobmuz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Randan pämez' nimitase gubernatoraks. Vladimir Ilühin radab gubernatoran vs 2011 keväz'kun 3. päiväspäi. Kaik rahvaz änestab händast videks vodeks. Gubernator om randan Ohjastusen ezimez' mugažo, märičeb sen strukturad, paneb radnikusile ičeze varamehid sättutaden parlamentanke.

Kamčatkan randan parlament om Käskusenandai Suim. Kaik rahvaz valičeb sen 28 ezitajad videks vodeks. Valerii Rajenko radab Suiman ezimeheks vs 2011 tal'vkun 19. päiväspäi kahtenden strokun jäl'geten.

Radonoigendai tobmuz om Kamčatkan randan Ohjastuz.

Vn 2015 13. päiväl sügüz'kud valitihe nügüdläšt gubernatorad möst, hän sai vägestust ezmäižes turas (75,48%) da radab kahtenden strokun. Käskusenandajan Suiman ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2016 18. päiväl sügüz'kud (3. kucund).

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 322 079 ristitud[3]. Lidnalaižiden pala — 78,22% (2018).

Kaik om koume lidnad randas. Ei ole toižid järedoid lidnoid. Vl 2017 kaik oli 3 eländpunktad enamba mi 10 tuh. eläjidenke.

Rahvahad (enamba 0,5% vl 2010): venälaižed — 78,4%, ukrainalaižed — 3,6%, koräkalaižed — 2,1%, itel'menalaižed — 0,7%, totarlaižed — 0,7%, vaugedvenälaižed — 0,6%, evenalaižed — 0,6%, kamčadalalaižed — 0,5%, čukčulaižed — 0,5%, toižed rahvahad — 3,6%, rahvahuden ozutandata — 8,7%.

Erased toižed igähižed rahvahad: aleutalaižed — 0,12% (401 rist.), jakutalaižed — 0,04% (142 rist.), ainalaižed — 0,03% (94 rist.).

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Kamčatkan randan Päkäskusen tekst. — Constitution.garant.ru. (ven.)
  2. Kamčatkan randan polhe. — Zaksobr.kamchatka.ru. (ven.)
  3. Venäman kaikenaigaine ristitišt vl 2010. — Rosstat (gks.ru). (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]


Kamčatkan randan lidnad
Jelizovo | Petropavlovsk Kamčatkal | Vilüčinsk