Leningradan agj

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Leningradan agj
Ленинградская область
Leningradan agjan flag Leningradan agjan znam
Leningradan agjan flag Leningradan agjan znam
Map of Russia - Leningrad Oblast.svg
Tobmuden aluzkundoiden sijaduz Piter
Pind

- Ühtes
- saum vezid (%).

39-nz'

83 908 km²
12,8

Eläjiden lugu

- Kaik
- Sageduz

27-nz'

1 813 816 ristitud (2018)
21,62 rist./km²

Regionaline KSP

- Kaik, nügüdläižiš arvoiš
- Ühtele hengele

19-nz'

913,8 mlrd rub. (2016)
511,8 tuh. rub.

Federaline ümbrik Lodehline
Venäman ekonomine region Lodehline
Valdkundkel' (-keled) venäkel'
Gubernator Aleksandr Drozdenko
Ohjastusen ezimez' hän-žo
Käskusenandajan Suiman ezimez' Sergei Bebenin
Avtokod 47
Aigvöd UTC+3 (MSK+0)

Leningradan agj (ven.: Ленинградская область) om Venälaižen Federacijan subjekt (agj).

Se mülüb Lodehližhe federaližhe ümbrikho.

Agjan tobmuden aluzkundad sijadasoiš toižes susedližes federacijan subjektas — Piteriš.

Keled[redaktiruida | redaktiruida purde]

Valdkundkel' om üks'jäine — venäkel'.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

12. voz'sadaspäi vodhesai 1478 nügüdläižen agjan territorii oli Uz'lidnanman palaks.

17. voz'sadal agjan päivlaskmpol' oli Ročinman palaks — Ingrijaks.

Leningradan agj om olmas vl 1927 elokun 1. päivälpäi.

Leningradan agjan Päkäskuz[1] om vahvištadud Käskusenandajan Suiman ezitajil vn 1994 27. päiväl redukud da om väges äiluguižidenke vajehtusidenke.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Leningradan agjan reljefan kart.

Agjal om röunoid Vologdan agjanke päivnouzmas, Uz'lidnan agjanke suves, Pskovan agjanke suvipäivlaskmas, Estinmanke päivlaskmas, Suomenmanke lodehes, Karjalan Tazovaldkundanke pohjoižes, Piterinke keskuses (pol'anklav). Agjan päivlaskmaižed randad lainištab Atlantižen valdmeren Baltijan meren Suomen laht.

Pind om 83 908 km². Mec otab territorijan viž ühesandest. Kaikiš suremb järv om kaikiš järedamb Evropas Ladoganjärv. Znamasižed joged oma Lug, Ojat', Säs', Süvär' sen Paš-ližajogenke, Olhavanjogi, Oredež, Vuoksenjogi, Neva. Joged mülüdas Baltijan meren basseinha päiči erasiš suvipäivnouzmaižiš.

Reljef om tazo agjan keskuses, murdma da ülüded oma toižil polil. Kaikiš korktemb čokkoim om Vepsän ülüden Gapsel'g-kukkaz (291 m).

Klimat om Atlantižen valdmeren kontinentaline. Heinkun keskmäine lämuz om +16..+18 C°, vilukun kesklämuz om −8..−11 C°. Paneb sadegid 600..700 mm vodes.

Londuseližed varad oma palab šoidkivi, turbaz, raud- da marganckivend (Suomen lahten pohjal), boksitad, sauvondmaterialad (mouckivi, saved, letked), fosfatad, almazad, mec, reskvezi, gidroenergii.

Tobmuz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Leningradan agjan parlamentan da administracijan pert' Piteriš.

Nimitadas agjan pämest gubernatoraks. Aleksandr Jur'jevič Drozdenko radab gubernatoran vs 2012 semendkun 28. päiväspäi. Kaik rahvaz änestab händast videks vodeks. Gubernator om mugažo agjan Ohjastusen ezimez', hän märičeb sen strukturad da paneb Ohjastusen ühtnijoid radnikusile. Kaks' varagubernatorad, üks' Ohjastusen ezmäine varaezimez', kuz' Ohjastusen muite varaezimest da Gubernatoran Administracii oma hänele abhu.

Leningradan agjan üks'kodine parlament om Käskusenandai Suim 50 ezitajanke. Kaik rahvaz änestab heid videks vodeks. Sergei Mihailovič Bebenin radab Leningradan agjan Käskusenandajan Suiman ezimeheks vs 2012 semendkun 22. päiväspäi kahtenden strokun.

Radonoigendai tobmuz om Leningradan agjan Ohjastuz. Agjan komitetad da ohjandused alištudas Ohjastusele.

Valitihe gubernatorad vn 2015 13. päiväl sügüz'kud, nügüdläine gubernator sai vägestust ezmäižel tural (82,1%) da radab kahtenden strokun jäl'geten. Käskusenandajan Suiman ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2016 18. päiväl sügüz'kud (6. kucund).

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu om 1 716 878 ristitud[2]. Kaikiš suremb agjan ristitišt om nügüd' (nenil röunoil). Kaikutte kahtenz' ristit koumespäi om lidnalaine.

Kaik om koumekümne üks' lidnad agjas da 32 lidnanvuittušt žilod. Gatčin-lidn om kaikiš suremb niišpäi eläjiden lugun mödhe. Vl 2015 kaik om 33 eländpunktad enamba mi 10 tuh. eläjidenke.

Rahvahad (enamba 0,5% vl 2010): venälaižed — 86,5%, ukrainalaižed — 1,8%, vaugedvenälaižed — 1,0%, totarlaižed — 0,5%, toižed rahvahad — 3,5%, rahvahuden ozutandata — 6,7%. Suomalaiž-ugrilaižed: suomalaižed — 4366 rist. (0,25%), mordvinalaižed — 1465 rist. (0,09%), vepsläižed — 1380 rist. (0,08%), karjalaižed — 1345 rist. (0,08%), estilaižed — 772 rist. (0,04%), marilaižed — 755 rist. (0,04%), udmurtalaižed — 753 rist. (0,04%), ižoralaižed — 169 rist. (0,01%), vodilaižed — 33 rist. (vähemba mi 0,01%).

Vepsläižiden tobj pala eläb agjan päivnouzmpoles.

Ižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ižandusen päsarakod oma atomenergetik (Sosnovii Bor), kivivoin ümbriradmine (Kiriši), himine sarak (Kingisepp, Lug), transportmašinoidensauvomine (Vsevoložsk, Tosno), alüminijan (Boksitogorsk) da bumagan (Svetogorsk, Säs'stroi) tehmine, ezilidnoiden maižanduz.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Leningradan agjan Päkäskusen tekst constitution.garant.ru-saital. (ven.)
  2. Venäman kaikenaigaine ristitišt vl 2010. — Rosstat (gks.ru). (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]


Leningradan agjan lidnad
Boksitogorsk | Gatčin | Ivangorod | Kamennogorsk | Kingisepp | Kiriši | Kirovsk | Kommunar | Kos'kenaluine | Lug | Lüban' | Nikol'skoje | Otradnoje | Pikalövo | Primorsk | Priozersk | Pöud | Sertolovo | Slanci | Sosnovii Bor | Svetogorsk | Säs'stroi | Šlissel'burg | Tihvin | Tosno | Uz' Ladog | Viipur | Visock | Volhov | Volosovo | Vsevoložsk