Krasnojarskan rand

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Krasnojarskan rand
Красноярский край
Krasnojarskan randan flag Krasnojarskan randan znam
Krasnojarskan randan flag Krasnojarskan randan znam
Map of Russia - Krasnoyarsk Krai.svg
Pälidn Krasnojarsk
Pind

- Ühtes
- saum vezid (%).

2-nz'

2 366 797 km²
0,8

Eläjiden lugu

- Kaik
- Sageduz

14-nz'

2 858 773 ristitud (2015)
1,21 rist./km²

Federaline ümbrik Sibirin
Venäman ekonomine region Päivnouzmaižen Sibirin
Valdkundkel' (-keled) venäkel'
Gubernator Viktor Tolokonskii
Ohjastusen ezimez' Viktor Tomenko
Käskusenandajan Suiman ezimez' Aleksandr Uss
Avtokod 24, 84, 88, 124
Aigvöd UTC+7 (MSK+4)

Krasnojarskan rand (ven.: Красноярский край) om üks' Venälaižen Federacijan subjektoišpäi.

Se mülüb Sibirin federaližhe ümbrikho.

Randan administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn om Krasnojarsk.

Keled[redaktiruida | redaktiruida purde]

Valdkundkel' om üks'jäine — venäkel'. Toižil kelil ei ole nimittušt oficiališt statusad randan territorijal sen Päkäskusen mödhe (kirjutused 12 da 27). Pid'oiteldas Pohjoižman igähižid rahvahid da niiden kelid federaližil metprogramil.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Krasnojarskan rand om olmas vl 1934 tal'vkun 7. päivälpäi. Edesižes administrativiž-territorialižed vajehtused oliba läz kaikuččel vodel randan heredan tegimišton šingotesen tagut. Vspäi 1991 Hakasii om olmas erižeks subjektaks. Vl 2007 vilukun 1. päiväl Krasnojarskan rand, Taimiran (Dolganan Nenciden) avtonomine ümbrik da Evenkijan avtonomine ümbrik tegihe ühteks federacijan subjektaks.

Krasnojarskan randan Päkäskuz[1] om vahvištadud vl 2008 kezakun 5. päiväl Käskusenandajan Suiman ezitajil, allekirjutadud gubernatoral. Se tuli väghe kaikil paloil vspäi 2009 da om väges nügüd' erasiden vajehtusidenke.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Krasnojarskan randan reljefan kart.

Krasnojarskan rand sijadase Azijas, sen Keskmäižes da Päivnouzmaižes Sibiriš. Otab 13,86% Venäman territorijad.

Randal oma röunad Saha (Jakutijan) Tazovaldkundanke da Irkutskan agjanke päivnouzmas, Tuvan Tazovaldkundanke suves, Hakasijan Tazovaldkundanke da Kemerovon agjanke suvipäivlaskmas, Tomskan agjanke da Tümenin agjan Hantin da Mansin avtonomižen ümbrikonke päivlaskmas, Tümenin agjan Jamalan Nenciden avtonomižen ümbrikonke lodehes. Mugažo om meriröunoid Arhangel'skan agjanke lodehes. Jävaldmeren Karan da Laptevoiden mered lainištadas Krasnojarskan randan pohjošt randištod.

Pind om 2 366 797 km². Mecad ottas territorijan seičeme kümnendest, 88% niišpäi oma kavag'mecad (lehtkuz', kuz', piht, järgeline pedai, sibirine kedr). Znamasižed joged oma Jenisei sen Angar-, Kivenalaine Tungusk (Keskmäine Tungusk) da Alatungusk-ližajogidenke. Jogiden enambuz mülüb Jenisein basseinha. Mugažo sured Hatang- da Päsin-joged lanktas Jävaldmerhe. Kaikiš suremb järv om Taimir, sen pind om 4560 km².

Kesksibirin mägitazangišt otab randan territorijan päivlaskmpol't da keskust. Kaikiš korktemb čokkoim om Päivnouzmaine Sajan-mägisisteman Križin-mägisel'gan Grandiozine-mägenpä (2891 m vai 2922 m)[2] randan suvipäivnouzmas.

Klimat om terav kontinentaline. Om koume klimatvöd pohjoižespäi suvhe: arktine, subarktine da ven. Heinkun keskmäine lämuz om +10°C pohjoižes da +20°C suves, vilukun — -36°C da -18°C. Paneb sadegid 316 mm vodes, tobj pala paneb kezal, Sajanan ezimägištol — 600-1000 mm.

Londuseližed varad oma kivivoi, londuseline gaz, kivihil', metallad (63 elementad, sidä kesken nikel', platin, kuld, raudkivend, hahktin, boksitad, marganc, uran da kobal't), apatitad, grafit, islandine špat, sauvondmaterialad (letked, saved), mec, reskvezi, gidroenergii.

Tobmuz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Krasnojarskan randan Käskusenandajan Suiman da Ohjastusen ištundsija Krasnojarskas.

Randan pämez' nimitase gubernatoraks. Viktor Tolokonskii radab gubernatoran vs 2014 semendkun 12. päiväspäi. Kaik rahvaz änestab händast videks vodeks, enamba kaht strokud ei sa. Rahvahale sab kucta gubernatorad poiš radnikusespäi. Gubernator om randan Ohjastusen pämez' mugažo, märičeb sen strukturad, paneb Ohjastusen ezimehen radnikusele. Gubernatoran administracii om hänele abhu.

Krasnojarskan randan parlament om Käskusenandai Suim. Kaik rahvaz valičeb sen 52 ezitajad videks vodeks. Aleksandr Uss radab Suiman ezimeheks vs 1998 vilukun 9. päiväspäi.

Radonoigendai tobmuz om Krasnojarskan randan Ohjastuz. Viktor Tomenko radab ohjastusen ezimeheks vspäi 2012 tal'vkun 14. päiväspäi. Randan ministrused, radnikoičendad da agentused alištudas Ohjastusele.

Vl 2014 sügüz'kun 14. päiväl nügüdläine gubernator sai vägestust valičendoil (63,28%). Järgvaličendad Käskusenandajha Suimha oliba vl 2011 tal'vkun 4. päiväl.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 2010 eläjiden lugu om 2 828 187 ristitud[3]. Vl 2015 kaikutte koumanz' ristit nelläspäi om lidnalaine.

Kaikes randas om kaks'kümne koume lidnad. Toižed sured lidnad (enamba 80 tuh. eläjid vl 2015, surembaspäi penembha) oma Noril'sk, Ačinsk, Kansk da Železnogorsk.

Rahvahad (enamba 0,5% vl 2010): venälaižed (88,1%), ukrainalaižed (1,3%), totarlaižed (1,2%), saksalaižed (0,8%), azerbaidžanlaižed (0,6%), čuvašalaižed (0,4%), armenijalaižed (0,4%); toižed — 3,6%, rahvahuden ozutandata — 3,6%.

Igähižed rahvahad (vl 2010): dolganalaižed (0,21%, 5810 rist.), evenkalaižed (0,15%, 4382 rist.), hakaslaižed (0,15%, 4102 rist.), nencalaižed (0,13%, 3633 rist.), tuvalaižed (0,10%, 2939 rist.), jakutalaižed (0,05%, 1468 rist.), ketalaižed (0,03%, 957 rist.), nganasanalaižed (0,03%, 807 rist.), sel'kupalaižed (0,01%, 281 rist.), encalaižed (0,01%, 221 rist.), šoralaižed (0,01%, 161 rist.), čulimalaižed (0,01%, 147 rist.).

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Krasnojarskan randan Päkäskusen tekst (zakon.krskstate.ru). (ven.)
  2. Grandiozine-mägenpä. — Krasnojarskan randan internet-enciklopedii (my.krskstate.ru). (ven.)
  3. Venäman kaikenaigaine ristitišt vl 2010. — Rosstat (gks.ru). (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]


Krasnojarskan randan lidnad
Ačinsk | Artömovsk | Bogotol | Borodino | Divnogorsk | Dudink | Igark | Ilanskii | Jeniseisk | Kansk | Kodinsk | Krasnojarsk | Lesosibirsk | Minusinsk | Nazarovo | Noril'sk | Sosnovoborsk | Šaripovo | Zaozörnii | Zelenogorsk | Železnogorsk | Ujar | Užur