Ačinsk

Ačinsk
Ачинск
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Venäma
Eläjiden lugu (2020)	105,531 ristitud
Pind	103,21 km²
Pämez'	Aleksandr Tokarev; (viluku 2021—)
Telefonkod	+7−39 151-xx-xxx
Avtokod	24, 84, 88, 124
Aigvö	UTC+7 (MSK+4)

Tramvain maršrutad lidnan kartal (2017)

Ačinsk (ven.: А́чинск) om Venäman lidn, lidnümbrik i raudtesol'm Krasnojarskan randan suvipäivlaskmas. Se om randan koumanz' surtte lidn, om lidnaks randan alištusenke. Mugažo Ačinskan rajonan administrativine keskuz, ei mülü rajonha.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ezmäižen Ačinskan lidnusen (ven.: Ачинский острог) aluz oli pandud 30 km suvipäivlaskmha nügüd'aigaižes lidnaspäi Čuliman randal vl 1641 kaičemha Tomskad Jenisein kirgizlaižid vaste. Om nimitadud heiden «ačid / ačigid»-heimon mödhe. Vl 1683 lidnuz paloi lophu, i sil-žo vodel panihe Ačinskan lidnust tošti nügüdläižel sijadusel. Sibirin trakt läbiti sidä.

Vl 1782 anttihe makundan lidnan statusad. Vspäi 1822 oli mülünu udeks pandud Jenisein gubernijha. 19. voz'sadal lidn tegihe tarbhaižeks keskuseks otmaha Sibirid kävutamižhe.

Ačinskan ižandusen päsarakod oma alüminijan samine sen hapandusespäi, sauvondmaterialiden tehmine (cement) alüminijankombinatan jändusiden kävutamiženke, Ačinskan kivivoinümbriradai tegim (torhuden 7,5 mln tonnoid vodes, üks'jäine mugoine randas). Vozil 2005−2007 sömtegimišton da kebnan tegimišton sarakod oma muretud.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase madalan amuižen Arg-mägisel'gan pautkil, Čulim (Ijus)-jogen oiktal randal, 220 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Krasnojarskhasai om 160 km päivnouzmha Transsib-raudtedme. Lähembaižed lidnad oma Nazarovo 30 km suvhe i Bogotol 60 km päivlaskmha.

Klimat om terav kontinentaline, tal'v oleleb vilu, voib panda halad miččel taht kul. Voden keskmäine lämuz om +0,8 C°, kezakun-uhokun +16..+19 C°, tal'vkun-uhokun −14..−15 C°. Ekstremumad oma −59 C° i +37 C°. Paneb sadegid 460 mm vodes, enamba kezakus-eloks (65..69 mm kus), vähemba vilukus-keväz'kus (11..19 mm kus).

Mazul'skii-žilo (1267 rist. vl 2020) mülüb lidnümbrikho Ačinskan ližaks.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Keskuzfontan vl 2015

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 109 155 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt oli 120..123 tuhad eläjid vozil 1985−2001. Vl 2017 lidnan ristitišt oli 105 264 eläjad.

Ortodoksižen hristanuskondan koume pühäpertid^[1] oma saudud lidnas: Jumalanmaman Kazanin jumalaižen päjumalanpert' i kaks' časounäd.

Edeline lidnan pämez' om Ilai Ahmetov (sulaku 2007 — kezaku 2020).

Transport[redaktiruida | redaktiruida purde]

Avtobusad, tramvaid, maršruttaksid da taksid oma kundaližeks transportaks lidnas.

Tatanmaine soda- da civiline Ačinsk-lendimport (ACS / АЧН) sijadase nelläs kilometras päivnouzmha lidnaspäi, tehtas vaiše päzutajiden eriližid reisid.

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidnan administracijan sauvuz (2015)
Jumalanmaman Kazanin jumalaižen päjumalanpert', vn 2021 nägu
Ačinskan alüminijan hapandusen kombinat vl 2015
(«RUSAL Ačinsk»)
Ačinskan mehaniž-tehnologine tehnikum (2015)
Ačinsk 1-päraudtestancijan sauvuz vl 2017

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

↑ Ačinskan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidnan tobmuden aluzkundoiden oficialine sait (adm-achinsk.ru). (ven.)

Ačinsk Vikiaitas

	Krasnojarskan randan lidnad
	Ačinsk \| Artömovsk \| Bogotol \| Borodino \| Divnogorsk \| Dudink \| Igark \| Ilanskii \| Jeniseisk \| Kansk \| Kodinsk \| Krasnojarsk \| Lesosibirsk \| Minusinsk \| Nazarovo \| Noril'sk \| Sosnovoborsk \| Šaripovo \| Zaozörnii \| Zelenogorsk \| Železnogorsk \| Ujar \| Užur

[1] Ačinskan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)

[1]