Karačajan da Čerkesijan Tazovaldkund

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Karačajan da Čerkesijan Tazovaldkund
Карачаево-Черкесская Республика (ven.) da tž.1
Karačajan da Čerkesijan Tazovaldkundan flag Karačajan da Čerkesijan Tazovaldkundan znam
Karačajan da Čerkesijan Tazovaldkundan flag Karačajan da Čerkesijan Tazovaldkundan znam
Map of Russia - Karachay-Cherkessia.svg
Pälidn Čerkessk
Pind

- Ühtes
- saum vezid (%).

77-nz'

14 277 km²
0,6

Eläjiden lugu

- Kaik
- Sageduz

74-nz'

469 060 ristitud (2015)
32,85 rist./km²

Federaline ümbrik Pohjoižkavkazan
Venäman ekonomine region Pohjoižkavkazan
Valdkundkel' (-keled) abazinan kel',
kabardinan da čerkesan kel', karačajan da balkaran kel',
nogajan kel',
venäkel'
Tazovaldkundan pämez' Rašid Temrezov
Ohjastusen ezimez' Ruslan Kazanokov
Rahvahaližen Suiman ezimez' Aleksandr Ivanov
Gimn Olen ülenpäiš amuižes Kodimaspäi!
Avtokod 09
Aigvöd UTC+3 (MSK+0)

Karačajan da Čerkesijan Tazovaldkund (ven.: Карачаево-Черкесская Республика da tž.1) om Venälaižen Federacijan subjekt, üks' sen tazovaldkundoišpäi.

Se mülüb Pohjoižkavkazan federaližhe ümbrikho.

Tazovaldkundan pälidn da kaikiš suremb lidn om Čerkessk.

Keled da oficialižed nimed[redaktiruida | redaktiruida purde]

Valdkundkeled da tazovaldkundan nimituz nenil kelil:

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Karačajan da Čerkesijan Tazovaldkund om olmas vl 1922 vilukun 12. päivälpäi. Sen aluz oli pandud kuti Karačajan da Čerkesijan avtonomine agj. Vspäi 1926 sidä jagoihe kahthe erižhe avtonomižhe agjaha. Vozil 1943-1957 Karačajan avtonomijad ei olend olmas, karačailaižid panihe deportacijan alle. Vspäi 1957 udessündutihe ühthižen Karačajan da Čerkesijan avtonomižen agjan. Erine federacijan subjekt vs 1992 semendkun 16. päiväspäi (erištui Stavropolin randaspäi).

Karačajan da Čerkesijan Tazovaldkundan Konstitucii[1] om vahvištadud vl 1996 keväz'kun 5. päiväl Rahvahaližen Suiman (Parlamentan) ezitajil da om väges nügüd' äiluguižiden vajehtusidenke.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Karačajan da Čerkesijan Tazovaldkundan reljefan kart.

Tazovaldkundal om röunoid Kabardinijan da Balkarijan Tazovaldkundanke päivnouzmas, Gruzijanke i sen Abhazijanke suves da suvipäivlaskmas, Krasnodaran randanke päivlaskmas da lodehes, Stavropolin randanke pohjoižes da pohjoižpäivnouzmas. Karačajan da Čerkesijan Tazovaldkund om mererandatoi.

Pind om 14 277 km². Mägipautkil om stepid da mecoid. Znamasižed joged oma Kuban' da sen äiluguižed ližajoged (Sur' da Pen' Zelenčukad, Labanjogi da tž.). Läz kaik joged mülüdas Kubanin da Mustmeren basseinha. Kumanjogi, sen Podkumk-ližajogi da Kičmalk-jogi (mülüb Terekan basseinha) jokstas päivnouzmas, nene joged mülüdas Kaspijan meren basseinha. Kaikiš suremb ratud vezišt om Kubanin vezivaradim (pind 50 km², mülü 0,566 km³, 21 m süvütte), se mülüb Suren Stavropolin kanalan sistemha.

Reljef om mägikaz tobjan palan. Tazangišt da lodehližen Kavkazan ezimägištod ottas tazovaldkundan videndest sen pohjoižes. Kaikiš korktemb čokkoim om kaks'päine El'brus-mägenoc (5642 m, kar. da balk.: Минги Тау, kab. da čerk.: Ошхамахо) Kabardinijan da Balkarijan Tazovaldkundan suvipäivnouzmaižel röunal. Se om mugažo Kavkazan da Venäman kaikiš korktemb čokkoim.

Klimat om ven läm' tazangištol da ezimägištol. Sigä heinkun keskmäine lämuz om +21°C, vilukun kesklämuz om -3°C. Paneb sadegid 500 mm vodes pohjoižes da 2000 millimetrhasai mägipautkil. Paks poud om erinii klimatan pird.

Londuseližed varad oma kivihil', vas'k[2], kuld, äimetalližed kivendod, sauvondmaterialad (mouckivi, mel, mramor, granit, pöudšpat, saved, letked), mineraližed mujud, mec, mustma, reskvezi, gidroenergii.

Tobmuz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Tazovaldkundan pämez' om Rašid Temrezov, radab vs 2011 uhokun 26. päiväspäi (edel 2011 vot sulakun 7. päiväd nece radnikuz nimitihe «Tazovaldkundan prezident»). Tazovaldkundan Rahvahaližen Suiman (Parlamentan) ezitajad änestadas Tazovaldkundan pämest videks vodeks Venäman prezidentan taričendan mödhe. Tazovaldkundan pämez' märičeb Ohjastusen strukturad da paneb sen ühtnijoid radnikusile, Ohjastusen ezimest — parlamentan hüvästusen sandan jäl'ghe. Tazovaldkundan pämehen da Ohjastusen Administracii om hänele abhu.

Karačajan da Čerkesijan Tazovaldkundan Rahvahaline Suim (Parlament) om üks'kodižeks parlamentaks 50 ezitajanke. Kaik rahvaz valičeb heid videks vodeks. Aleksandr Ivanov radab sen ezimehen vs 2014 sügüz'kun 24. päiväspäi.

Radonoigendai tobmuz om Karačajan da Čerkesijan Tazovaldkundan Ohjastuz. Ruslan Kazanokov radab sen ezimehen vs 2015 sügüz'kuspäi. Ezmäine Ohjastusen varaezimez' da viž Ohjastusen muite varaezimest oma hänele abhu. Tazovaldkundan ministrused, ohjandused da tazovaldkundan inspekcijad alištudas Ohjastusele.

Tazovaldkundan pämest valitihe parlamentas vl 2011 keväz'kun 1. päiväl Venäman prezidentan taričendan mödhe, nügüdläine Tazovaldkundan pämez' sai vägestust ezmäižel tural (73 än't 73:späi, 100,00%). Hänen tulijad valičendad lindäs vl 2016. Järgvaličendad Rahvahaližhe Suimha oliba vl 2014 sügüz'kun 14. päiväl.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 2010 eläjiden lugu om 477 859 ristitud[3]. Sündutandmär ületab kolendmärad znamasižešti. Kaikutte koumanz' ristit seičemespäi om lidnalaine.

Tazovaldkundas om nell' lidnad, 7 lidnanvuittušt žilod da 139 küläd. Toižid surid lidnoid ei ole. Vl 2015 kaik om 18 eländpunktad enamba mi 5 tuh. eläjidenke.

Rahvahad (enamba 0,4% vl 2010): karačailaižed (40,7%), venälaižed (31,4%), čerkesalaižed (11,8%), abazilaižed (7,7%), nogajalaižed (3,3%), osetijalaižed (0,7%), armenijalaižed (0,6%), ukrainalaižed (0,4%), totarlaižed (0,4%), toižed — 2,3%, rahvahuden ozutandata — 0,7%.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Karačajan da Čerkesijan Tazovaldkundan Konstitucijan tekst (constitution.garant.ru). (ven.)
  2. Ühthižed andmused tazovaldkundan polhe. — Kchr.ru. (ven.)
  3. Venäman kaikenaigaine ristitišt vl 2010. — Rosstat (gks.ru). (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]


Karačajan da Čerkesijan Tazovaldkundan lidnad
Čerkessk | Karačajevsk | Teberd | Ust'-Džegut