Stavropolin rand

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Stavropolin rand
Ставропольский край
Stavropolin randan flag Stavropolin randan znam
Stavropolin randan flag Stavropolin randan znam
Map of Russia - Stavropol Krai.svg
Pälidn Stavropol'
Pind

- Ühtes
- saum vezid (%).

45-nz'

66 160 km²
0,6

Eläjiden lugu

- Kaik
- Sageduz

15-nz'

2 799 473 ristitud (2015)
42,31 rist./km²

Federaline ümbrik Pohjoižkavkazan
Venäman ekonomine region Pohjoižkavkazan
Valdkundkel' (-keled) venäkel'
Gubernator Vladimir Vladimirov
Ohjastusen ezimez' hän-žo
Duman ezimez' Jurii Belii
Avtokod 26, 126
Aigvöd UTC+3 (MSK+0)

Stavropolin rand (ven.: Ставропольский край) om üks' Venälaižen Federacijan subjektoišpäi.

Se mülüb Pohjoižkavkazan federaližhe ümbrikho.

Randan administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn om Stavropol'.

Keled[redaktiruida | redaktiruida purde]

Valdkundkel' om üks'jäine — venäkel'.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Stavropolin rand om olmas vl 1936 tal'vkun 15. päivälpäi. Vhesai 1937 sidä nimitihe Pohjoižkavkazan rand:aks, vhesai 1943 — Ordžonikidzen rand:aks. Vspäi 1958 Kalmikii om olmas eriži Stavropolin randaspäi, vspäi 1991 — mugažo Karačai da Čerkesii.

Stavropolin randan Päkäskuz[1] om vahvištadud vl 1994 sügüz'kun 29. päiväl Randan Valdkundaližen (sil aigal) Duman ezitajil. Se om väges nügüd' äilugižidenke vajehtusidenke.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Stavropolin randan reljefan kart.

Randal om röunoid 8 regionanke: Dagestanan Tazovaldkundanke päivnouzmas, Čečenijan Tazovaldkundanke da Pohjoižosetijan — Alanijan Tazovaldkundanke suvipäivnouzmas, Kabardinijan da Balkarijan Tazovaldkundanke suves, Karačajan da Čerkesijan Tazovaldkundanke suvipäivlaskmas, Krasnodaran randanke päivlaskmas, Rostovan agjanke pohjoižes, Kalmikijan Tazovaldkundanke pohjoižes da pohjoižpäivnouzmas. Stavropolin rand om mererandatoi.

Pind om 66 160 km². Step' otab randan tobmad palad, pol'letetazangišt om suvipäivnouzmpoles. Mahused oma kaštanma da mustma. Znamasižed joged oma Kumanjogi, Kalaus da Jegorlik. Irrigacijan koume päkanalad oma Nevinnomisskan, Sur' Stavropolin, Kuman da Maničun.

Stavropolin ülüz seižub randan territorijan keskuses. Kavkazan ezimägišt otab randan suvipäivlaskmpol't. Kaikiš korktemb čokkoim om Beštau-mägenoc (1400 m) randan suvipäivlaskmas.

Klimat om ven kontinentaline. Heinkun keskmäine lämuz om +22...+25 C° (+14 C° mägil), vilukun — -5 C° (-10 C° mägil). Paneb sadegid 300-500 mm vodes tazangištol da 600 mm vodes ezimägištol.

Londuseližed varad oma kivivoi, londuseline gaz, äimetalližed kivendod, uran, sauvondmaterialad (sauvondkivi, letked, saved), mustma, termaližed purtked, mineralvezi, gidroenergii.

Tobmuz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Stavropolin randan Ohjastusen ištundsija Stavropoliš.

Randan pämez' nimitase gubernatoraks. Vladimir Vladimirov radab gubernatoran vs 2013 sügüz'kun 27. päiväspäi. Kaik rahvaz änestab händast videks vodeks, enamba kaht strokud jäl'geten ei sa. Gubernator om randan Ohjastusen pämez' mugažo, märičeb sen strukturad. Kaks' ezmäšt varapämest da kuz' muite varapämest oma hänele abhu. Gubernator paneb kaikid heid radnikusile sättutandan Randan Dumanke jäl'ghe.

Stavropolin randan parlament om Dum. Kaik rahvaz valičeb sen 50 ezitajad videks vodeks. Jurii Belii radab Duman ezimeheks.

Radonoigendai tobmuz om Stavropolin randan Ohjastuz. Randan ministrused, komitetad da ohjandused alištudas Ohjastusele.

Nügüdläšt gubernatorad valitihe järgkerdan vl 2014 sügüz'kun 14. päiväl, hän sai 84,22% kerdalaz. Järgvaličendad randan Dumha oliba vl 2011 tal'vkun 4. päiväl.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 2010 eläjiden lugu om 2 786 281 ristitud[2]. Vl 2015 kaikutte nellänz' ristit seičemespäi om lidnalaine.

Kaikes randas om ühesatoštkümne lidnad. Toižed sured lidnad (enamba 100 tuh. eläjid vl 2015, surembaspäi penembha) oma Pätigorsk, Kislovodsk, Nevinnomissk da Jessentukad.

Rahvahad (enamba 0,4% vl 2010): venälaižed (80,1%), armenijalaižed (5,8%), darginalaižed (1,8%), grekalaižed (1,2%), čiganalaižed (1,1%), ukrainalaižed (1,1%), nogailaižed (0,8%), azerbaidžanlaižed (0,6%), karačajalaižed (0,6%), turkmenalaižed (0,5%), čečenalaižed (0,4%), totarlaižed (0,4%), turkad (0,4); toižed — 4,2%, rahvahuden ozutandata — 1,0%.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Stavropolin randan Päkäskusen tekst Randan Duman saital (dumask.ru). (ven.)
  2. Venäman kaikenaigaine ristitišt vl 2010. — Rosstat (gks.ru). (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]


Stavropolin randan lidnad
Blagodarnii | Budönnovsk | Georgijevsk | Ipatovo | Izobil'nii | Jessentukad | Kislovodsk | Lermontov | Mihailovsk | Mineraližed Veded | Neftekumsk | Nevinnomissk | Novoaleksandrovsk | Novopavlovsk | Pätigorsk | Stavropol' | Svetlograd | Zelenokumsk | Železnovodsk