Stavropolin rand

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Stavropolin rand
Ставропольский край
Stavropolin randan flag Stavropolin randan znam
Stavropolin randan flag Stavropolin randan znam
Map of Russia - Stavropol Krai.svg
Pälidn Stavropol'
Pind

- Ühtes
- saum vezid (%).

45-nz'

66 160 km²
1,92

Eläjiden lugu

- Kaik
- Sageduz

15-nz'

2 800 674 ristitud (2018)
42,33 rist./km²

Regionaline KSP

- Kaik, nügüdläižiš arvoiš
- Ühtele hengele

31-nz'

651,9 mlrd rub. (2016)
232,6 tuh. rub.

Federaline ümbrik Pohjoižkavkazan
Venäman ekonomine region Pohjoižkavkazan
Valdkundkel' (-keled) venäkel'
Gubernator Vladimir Vladimirov
Ohjastusen ezimez' hän-žo
Duman ezimez' Gennadii Jagubov
Avtokod 26, 126
Aigvöd UTC+3 (MSK+0)

Stavropolin rand (ven.: Ставропольский край) om üks' Venälaižen Federacijan subjektoišpäi.

Se mülüb Pohjoižkavkazan federaližhe ümbrikho.

Randan administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn om Stavropol'.

Keled[redaktiruida | redaktiruida purde]

Valdkundkel' om üks'jäine — venäkel'.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Stavropolin rand om olmas vs 1936 tal'vkun 15. päiväspäi. Vhesai 1937 nimitihe sidä Pohjoižkavkazan rand:aks, vhesai 1943 — Ordžonikidzen rand:aks. Vspäi 1958 Kalmikii om olmas eriži Stavropolin randaspäi, vspäi 1991 — mugažo Karačai da Čerkesii.

Stavropolin randan Päkäskuz[1] om vahvištadud vn 1994 29. päiväl sügüz'kud Randan Valdkundaližen (sil aigal) Duman ezitajil. Se om väges nügüd' äilugižidenke vajehtusidenke.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Stavropolin randan reljefan kart.

Randal om röunoid 8 regionanke: Dagestanan Tazovaldkundanke päivnouzmas, Čečenijan Tazovaldkundanke da Pohjoižosetijan — Alanijan Tazovaldkundanke suvipäivnouzmas, Kabardinijan da Balkarijan Tazovaldkundanke suves, Karačajan da Čerkesijan Tazovaldkundanke suvipäivlaskmas, Krasnodaran randanke päivlaskmas, Rostovan agjanke pohjoižes, Kalmikijan Tazovaldkundanke pohjoižes da pohjoižpäivnouzmas. Stavropolin rand om mererandatoi.

Pind om 66 160 km². Step' otab randan tobmad palad, pol'letetazangišt om suvipäivnouzmpoles. Mahused oma kaštanma da mustma. Znamasižed joged oma Kumanjogi, Kalaus da Jegorlik. Irrigacijan koume päkanalad oma Nevinnomisskan, Sur' Stavropolin, Kuman da Maničun.

Stavropolin ülüz seižub randan territorijan keskuses. Kavkazan ezimägišt otab randan suvipäivlaskmpol't. Kaikiš korktemb čokkoim om Beštau-mägenoc (1400 m) randan suvipäivlaskmas.

Klimat om ven kontinentaline. Heinkun keskmäine lämuz om +22..+25 C° (+14 C° mägil), vilukun — −5 C° (−10 C° mägil). Paneb sadegid 300..500 mm vodes tazangištol da 600 mm vodes ezimägištol.

Londuseližed varad oma kivivoi, londuseline gaz, äimetalližed kivendod, uran, sauvondmaterialad (sauvondkivi, letked, saved), mustma, termaližed purtked, mineralvezi, gidroenergii.

Tobmuz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Stavropolin randan Ohjastusen ištundsija Stavropoliš.

Randan pämez' nimitase gubernatoraks. Vladimir Vladimirov radab gubernatoran vs 2013 sügüz'kun 27. päiväspäi. Kaik rahvaz änestab händast videks vodeks, enamba kaht strokud jäl'geten ei sa. Gubernator om randan Ohjastusen pämez' mugažo, märičeb sen strukturad. Kaks' ezmäšt varapämest da kuz' muite varapämest oma hänele abhu. Gubernator paneb kaikid heid radnikusile sättutandan Randan Dumanke jäl'ghe.

Stavropolin randan parlament om Dum. Kaik rahvaz valičeb sen 50 ezitajad videks vodeks. Gennadii Jagubov radab Duman ezimeheks vs 2016 sügüz'kun 29. päiväspäi.

Radonoigendai tobmuz om Stavropolin randan Ohjastuz. Randan ministrused, komitetad da ohjandused alištudas Ohjastusele.

Valitihe nügüdläšt gubernatorad järgenduseližen kerdan vn 2014 14. päiväl sügüz'kud, hän sai 84,22% kerdalaz. Randan Duman ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2016 18. päiväl sügüz'kud (6. kucund).

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 2 786 281 ristitud[2]. Kaikiš suremb randan ristitišt oli 2 804 383 ristitud vl 2017. Vl 2018 kaikutte nellänz' ristit seičemespäi om lidnalaine.

Kaik om ühesatoštkümne lidnad randas i 7 lidnanvuittušt žilod. Toižed järedad lidnad (enamba 90 tuh. eläjid vl 2017, surembaspäi penembha) oma Pätigorsk, Kislovodsk, Nevinnomissk, Jessentukad, Mihailovsk. Vl 2017 kaik oli 24 eländpunktad enamba mi 20 tuh. eläjidenke.

Rahvahad (enamba 0,4% vl 2010): venälaižed — 80,1%, armenijalaižed — 5,8%, darginalaižed — 1,8%, grekalaižed — 1,2%, čiganalaižed — 1,1%, ukrainalaižed — 1,1%, nogailaižed — 0,8%, azerbaidžanlaižed — 0,6%, karačajalaižed — 0,6%, turkmenalaižed — 0,5%, čečenalaižed — 0,4%, totarlaižed — 0,4%, turkad — 0,4, toižed rahvahad — 4,2%, rahvahuden ozutandata — 1,0%.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Stavropolin randan Päkäskusen tekst Randan Duman saital (dumask.ru). (ven.)
  2. Venäman kaikenaigaine ristitišt vl 2010. — Rosstat (gks.ru). (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]


Stavropolin randan lidnad
Blagodarnii | Budönnovsk | Georgijevsk | Ipatovo | Izobil'nii | Jessentukad | Kislovodsk | Lermontov | Mihailovsk | Mineraližed Veded | Neftekumsk | Nevinnomissk | Novoaleksandrovsk | Novopavlovsk | Pätigorsk | Stavropol' | Svetlograd | Zelenokumsk | Železnovodsk