Georgijevsk

Georgijevsk
Георгиевск
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Venäma
Eläjiden lugu (2022)	65,433 ristitud
Pind	25 km²
Telefonkod	+7−87 951-xx-xxx
Avtokod	26, 126
Aigvö	UTC+3 (MSK+0)

Georgijevsk (ven.: Гео́ргиевск, armen.: Գեորգիևսկ Georgievsk) om Venäman lidn Stavropolin randan suves. Se om Georgijevskan lidnümbrikon administrativine keskuz, Georgijevskan rajon mülüi sihe vn 2017 kezakuspäi. Om Kavkazižed Mineraližed Veded-regionan palaks.

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud vl 1777 kuti Ph. Jurgii-vägestusenkandajan lidnuz (ven.: крепость св. Георгия Победоносца). Vl 1783 päivnouzmaižen Gruzijan Iraklii II-car' allekirjuti Georgijevskii-kožundtraktatad alištuses Venämale neciš lidnuses. Vl 1786 lidnuz sai makundan lidnan statusad. Vl 1875 «Rostov — Vladikavkaz»-raudte läbiti lidnad, Georgijevsk-raudtestancii radab.

Georgijevsk šingotase sömtegimišton kaikenvuiččil edheotandoil (jauhtegim, makaronanedheotand, maidtegim, pühävoitegim, konservtegim, lihakombinat, lindkombinat, kalanümbriradmižen tegim, oludentegim, vintegim, lapsiden sömižen fabrik), karvanfabrikal i omblendfabrikal, metallan ümbriradmižen tegimil (armatur, instrument).

Geografijan andmused

Lidn sijadase Podkumk-jogen hural randal (ven.: Подкумок 160 km pitte, Kuman oiged ližajogi), Kavkazan ezimägišton tazangištol, 300 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Stavropolihesai om 210 km lodeheze. Lähembaižed lidnad oma Novopavlovsk 25 km suvipäivnouzmha, Pätigorsk 30 km avtotedme suvipäivlaskmha i Mineraližed Veded 30 km päivlaskmha.

Eläjad

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 72 153 ristitud (kaikiš suremb ristitišt), nügüdläižen lidnümbrikon kaks' videndest. Vl 2017 lidnan ristitišt oli 67 714 eläjad.

Rahvahad (enamba 1% vl 2010, ozutadud rahvahudenke): venälaižed — 81,3%, armenijalaižed — 11,5%, ukrainalaižed — 1,0%, azerbaidžanlaižed — 1,0%, toižed rahvahad — 5,2%.

Ortodoksižen hristanuskondan nell' pühäpertid^[1] oma avaitud lidnas: ph. Jurgii-vägestusenkandajan kafedraline päjumalanpert' (om saudud vll 2001−2013), ph. Mikulain puine Georgijevskan lidnuses, Jumalanmaman Emäganpäivän jumalanpert' kaumžomal i ph. Panteleimon-spravitajan türman territorijal. Armenižen jumalankodikundan Surb Gevorg-jumalanpert' om pühästadud vl 2011.

Georgijevskan kolledž^[2] (ekstraordinarižiden situacijoiden ministrusen radnikad), Georgijevskan mehanizacijan, avtomatizacijan da ohjandusen tehnikum^[3] i Regionaližen «Integral»-kolledžan filial oma lidnan professionaližen opendusen aluzkundoikš.

Galerei

Keskuztorg (2019)
Ph. Jurgii-vägestusenkandajan kafedraline päjumalanpert', vn 2019 nägu
Georgijevskan armaturantegim vl 2019
Gimnazii nomer 2 (2019)
Lapsiden poliklinik (2019)
Georgijevsk-päraudtestancii vl 2019

Homaičendad

Irdkosketused

Lidnümbrikon tobmuden sait (georgievsk.ru). (ven.)

Georgijevsk Vikiaitas

	Stavropolin randan lidnad
	Blagodarnii \| Budönnovsk \| Georgijevsk \| Ipatovo \| Izobil'nii \| Jessentukad \| Kislovodsk \| Lermontov \| Mihailovsk \| Mineraližed Veded \| Neftekumsk \| Nevinnomissk \| Novoaleksandrovsk \| Novopavlovsk \| Pätigorsk \| Stavropol' \| Svetlograd \| Zelenokumsk \| Železnovodsk

[1] Georgijevskan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)

[2] Georgijevskan kolledžan sait (fgou-gk.ru). (ven.)

[3] Georgijevskan mehanizacijan, avtomatizacijan da ohjandusen tehnikuman sait (гео-тех.рф). (ven.)

[1]

[2]

[3]