Mine sisu juurde

Svetlograd

Vikipedii-späi
Svetlograd
Светлоград
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2023) 35,196 ristitud
Pind 41 km²
Svetlograd Светлоград
Pämez' Aleksandr Zaharčenko
(tal'vku 2017—)
Telefonkod +7−86 547-xx-xxx
Avtokod 26, 126
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Svetlograd (ven.: Светлогра́д) om Venäman lidn Stavropolin randan keskuzpalan lodehes. Om Petrovskojen lidnümbrikon administrativine keskuz. Edel 2017. vot lidn oli Petrovskojen rajonan Municipaline «Svetlograd-lidn»-ühtnik-lidnankundaks.

Eländpunktan aluz om pandud vl 1786 kuti Petrovskoje-žilo. Se sai lidnan statusad vl 1965 udenke nügüdläiženke nimenke, valitihe nimed päivoikahan klimatan tagut.

Svetlogradan ižandusen päsarakod oma sömtegimišt (pühävoin tegim, modificiruidud trahmalan tegim, lihakombinat, lindfabrik, villänpurnud), sauvond i sauvondmaterialiden tegimišt (gazbeton), mahusenümbriradajan mašiništon tegim[1] om avaitud (adrad), mugažo pakuitezbumagan fabrik om saudud i kalankazvatusen edheotand radab.

Geografijan andmused

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Lidn sijadase Stavropolin ülüdel, Kalaus-jogen keskjoksmusen randal (Manič-jogen zavodind om Kalausan lanktendan-bifurkacijan sijas, Donan hurapol'ne bassein), sen oiktoil Karamik- (ven.: Карамык 14 km pitte) i Kisličanskai Balk- (10 km pitte) ližajogil mugažo, 120 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Kavkazan ezimägišton Kucai-mägi (302 m ü.m.t.) i Baraničj (Бараничья) seištas lidnanno. Matkad Stavropolihesai om 76 km suvipäivlaskmha. Lähembaižed lidnad oma Blagodarnii 50 km suvipäivnouzmha orhal, raudtedme vai 67 km avtotedme i Ipatovo 50 km pohjoižhe kaikil teil.

Svetlograd-raudtestancii sijadase «Stavropol'Elist»-jonol, sen sauvuz om sätud vl 1915. Svetlograd-sodalendimpöud levigandeb 12 km lodeheze lidnaspäi.

Klimat om ven kontinentaline. Voden keskmäine lämuz om +11 C°, kezakun-elokun +21,0..+24,2 C°, tal'vkun-elokun −0,3..−1,2 C°.

Vl 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 38 520 ristitud, rajonan (nüg. lidnümbrik) pol', vn 2021 — 35 703 ristitud. Vl 2018 lidnan ristitišt oli 36 358 eläjad. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli vozil läz 40 tuhad eläjid 1996−2009 (40 400 rist. vll 2000−2001).

Rahvahad (enamba 0,4 % vl 2010): venälaižed — 94,1 %, armenijalaižed — 1,1 %, ukrainalaižed — 0,8 %, čiganalaižed — 0,7 %, toižed rahvahad — 2,5 %, rahvahuden ozutandata — 0,8 %.

Ortodoksižen hristanuskondan ph. Mikulai-čudonsädajan jumalanpert'[2] om letud lidnas vll 1999−2007. Mugoi jumalanpert' oli vll 1851−1939, no panihe mantazole. Kaks' tošt olijad pühäpertid oma phh. Petr- da Pavel-apostoloiden jumalanpert' (om saudud vll 2000−2003, vspäi 2019 jumalankodi sädase sen alusel) i Pühän Jumalanmaman Katken pühäpert'. Baptizman jumalanpert' om avaitud.

Kaik om 15 päivkodid lidnas, om nell' keskškolad, gimnazii i licei, lapsiden sädamižen pert', norišton tehnižen sädamižen keskuz, lapsiden ekologijan keskuz, čomamahtoine škol, muzikškol i sportškol lapsiden täht. Svetlogradan regionaline maižandusen kolledž[3], pedkolledž[4] i privatine Svetlogradan äiprofil'ne kolledž[5] oma sijaližikš professionaližen opendusen aluzkundoikš.

  1. Svetlogradagromaš-kompanijan sait (svetagromash.ru). (ven.)
  2. Svetlogradan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  3. Svetlogradan regionaližen maižandusen kolledžan sait (svetrsk26.ru). (ven.)
  4. Svetlogradan pedagogižen kolledžan sait (svetlograd.kov-obr.ru). (ven.)
  5. Svetlogradan äiprofil'žen kolledžan sait (sv-mk.ru). (ven.)



Stavropolin randan lidnad
Blagodarnii | Budönnovsk | Georgijevsk | Ipatovo | Izobil'nii | Jessentukad | Kislovodsk | Lermontov | Mihailovsk | Mineraližed Veded | Neftekumsk | Nevinnomissk | Novoaleksandrovsk | Novopavlovsk | Pätigorsk | Stavropol' | Svetlograd | Zelenokumsk | Železnovodsk