Kabardinijan da Balkarijan Tazovaldkund

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Kabardinijan da Balkarijan Tazovaldkund
Кабардино-Балкарская Республика (ven.)
Къэбэрдей-Балъкъэр Республикэ (kab. da čerk.)
Къабарты-Малкъар Республика (kar. da balk.)

Kabardinijan da Balkarijan Tazovaldkundan flag Kabardinijan da Balkarijan Tazovaldkundan znam
Kabardinijan da Balkarijan Tazovaldkundan flag Kabardinijan da Balkarijan Tazovaldkundan znam
Map of Russia - Kabardino-Balkaria.svg
Pälidn Nal'čik
Pind

- Ühtes
- saum vezid (%).

78-nz'

12 470 km²
0,2

Eläjiden lugu

- Kaik
- Sageduz

59-nz'

860 709 ristitud (2015)
69,02 rist./km²

Federaline ümbrik Pohjoižkavkazan
Venäman ekonomine region Pohjoižkavkazan
Valdkundkel' (-keled) kabardinan da čerkesan kel', karačajan da balkaran kel', venäkel'
Tazovaldkundan pämez' Jurii Kokov
Ohjastusen ezimez' Alii Musukov
Parlamentan ezimez' Tat'jana Jegorova
Gimn Kabardinijan da Balkarijan Tazovaldkundan gimn
Avtokod 07
Aigvöd UTC+3 (MSK+0)

Kabardinijan da Balkarijan Tazovaldkund (ven.: Кабардино-Балкарская Республика, kab. da čerk.: Къэбэрдей-Балъкъэр Республикэ, kar. da balk.: Къабарты-Малкъар Республика) om Venälaižen Federacijan subjekt, üks' sen tazovaldkundoišpäi.

Se mülüb Pohjoižkavkazan federaližhe ümbrikho.

Tazovaldkundan pälidn da kaikiš suremb lidn om Nal'čik.

Keled[redaktiruida | redaktiruida purde]

Valdkundkeled oma venäkel', kabardinan da čerkesan kel', karačajan da balkaran kel'.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Kabardinijan da Balkarijan Tazovaldkund om olmas vl 1921 sügüz'kun 1. päivälpäi.

Kabardinijan da Balkarijan Tazovaldkundan Konstitucii[1] om vahvištadud vl 1997 sügüz'kun 1. päiväl tazovaldkundan Parlamentan ühtnijoil, om allekirjutadud tazovaldkundan Prezidental sil-žo päiväl, om vajehtadud vl 2006 heinkun 12. päiväl Konstitucižen Suiman ezitajil da om väges möhembaižiden vajehtusidenke. Se vajehti enččen Konstitucijan, kudamb oli vahvištadud vl 1978 semendkun 26. päiväl.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Kabardinijan da Balkarijan Tazovaldkundan reljefan kart.

Tazovaldkundal om röunoid Pohjoižosetijan — Alanijan Tazovaldkundanke päivnouzmas, Gruzijanke suvipäivlaskmas, Karačajan da Čerkesijan Tazovaldkundanke päivlaskmas da Stavropolin randanke pohjoižes. Kabardinijan da Balkarijan Tazovaldkund om mererandatoi.

Pind om 12 470 km², sidä kesken mecad ottas kümnendest, ned oma levitadud 2200 m korktusihesai. Znamasižed joged oma Terek da sen äiluguižed ližajoged (Malk da tž.), Baksan. Läz kaik joged mülüdas Terekan basseinha. Kaks' pen't Kuman ližajoged jokstas pohjoižes. Kaik joged mülüdas Kaspijan meren basseinha.

Tazovaldkundan tobj pala sijadase Pohjoižen Kavkazan mägipautkil. Kabardinan alangišt om pohjoižpäivnouzmas. Kaikiš korktemb čokkoim om El'brus-mägenoc (5642 m) Karačajan da Čerkesijan Tazovaldkundan suvipäivlaskmaižel röunal. Se om mugažo Kavkazan, Venäman da Evropan kaikiš korktemb čokkoim. Kaik om seičeme vižtuhametrišt mägenpäd da sen korktemb.

Klimat om ven kontinentaline tazangištol. Sigä heinkun keskmäine lämuz om +23°C, vilukun kesklämuz om -4°C. Mägisel'gil om vilumb: heinkun keskmäine lämuz sabustab +4 Cel'sijan gradushasai, vilukun kesklämuz oleleb -12°C. Paneb sadegid 500 mm vodes pohjoižpäivnouzmas da 2000 millimetrhasai mägipautkil.

Londuseližed varad oma kivihil'[2], metallad (raudkivend, hrom, nikel', vanadii, kuld, vol'fram, molibden), sauvondmaterialad (mouckivi, katekivi, saved), mec, mustma, reskvezi, gidroenergii.

Tobmuz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vauged pert' om tazovaldkundan Ohjastusen ištundoiden sija Nal'čikas.

Tazovaldkundan pämez' om Jurii Kokov, radab vs 2013 tal'vkun 6. päiväspäi. Tazovaldkundan Parlamentan ezitajad änestadas Tazovaldkundan pämest videks vodeks Venäman prezidentan taričendan mödhe. Tazovaldkundan pämehen Administracii om hänele abhu, sidä kesken nell' nevojad.

Kabardinijan da Balkarijan Tazovaldkundan Parlament om üks'kodine 70 ezitajanke. Tat'jana Jegorova radab sen ezimehen vs 2014 sügüz'kun 18. päiväspäi.

Radonoigendai tobmuz om Kabardinijan da Balkarijan Tazovaldkundan Ohjastuz. Alii Musukov radab sen ezimehen vs 2014 redukuspäi. Kaks' Ohjastusen ezmäšt varaezimest da koume Ohjastusen muite varaezimest oma hänele abhu. Tazovaldkundan ministrused, ohjandused, valdkundaližed komitetad da radnikoičendad alištudas Ohjastusele.

Järgvaličendad tazovaldkundan Parlamentha oliba vl 2014 sügüz'kun 14. päiväl. Tazovaldkundan pämest valitihe parlamentas vl 2014 redukun 9. päiväl Venäman prezidentan taričendan mödhe, nügüdläine Tazovaldkundan pämez' sai vägestust ezmäižel tural (70 än't 70:späi, 100,0%).

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 2010 eläjiden lugu om 859 939 ristitud[3]. Sündutandmär ületab kolendmärad znamasižešti. Kaikutte kahtenz' ristit om lidnalaine eläi.

Tazovaldkundas om kahesa lidnad da 2 lidnanvuittušt žilod. Toine sur' lidn (enamba 50 tuh. ristitud) om Prohladnii. Vl 2015 kaik om 15 eländpunktad enamba mi 10 tuh. eläjidenke.

Rahvahad (enamba 0,4% vl 2010): kabardalaižed (57,0%), venälaižed (22,5%), balkarijalaižed (12,6%), turkad (1,6%), osetijalaižed (1,1%), armenijalaižed (0,6%), ukrainalaižed (0,6%), korejalaižed (0,5%), toižed — 3,2%, rahvahuden ozutandata — 0,3%.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Kabardinijan da Balkarijan Tazovaldkundan Konstitucijan tekst (constitution.garant.ru). (ven.)
  2. Kabardinijan da Balkarijan Tazovaldkundan londuseližed varad. — Kbrlife.ru. (ven.)
  3. Venäman kaikenaigaine ristitišt vl 2010. — Rosstat (gks.ru). (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]


Kabardinijan da Balkarijan Tazovaldkundan lidnad
Baksan | Čegem | Maiskii | Nal'čik | Nartkal | Prohladnii | Terek | Tirniauz