Vladimiran agj

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Vladimiran agj
Владимирская область
Vladimiran agjan flag Vladimiran agjan znam
Vladimiran agjan flag Vladimiran agjan znam
Map of Russia - Vladimir Oblast.svg
Pälidn Vladimir
Pind

- Ühtes
- saum vezid (%).

66-nz'

29 084 km²
0,3

Eläjiden lugu

- Kaik
- Sageduz

32-nz'

1 405 613 ristitud (2015)
48,33 rist./km²

Federaline ümbrik Keskuzline
Venäman ekonomine region Keskuzline
Valdkundkel' (-keled) venäkel'
Gubernator Svetlana Orlova
Administracijan pämez' hän-žo
Käskusenandajan Suiman ezimez' Vladimir Kiselöv
Avtokod 33
Aigvöd UTC+3 (MSK+0)

Vladimiran agj (ven.: Владимирская область) om Venälaižen Federacijan subjekt.

Se mülüb Federaližhe keskuzümbrikho.

Agjan administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn om Vladimir.

Keled[redaktiruida | redaktiruida purde]

Valdkundkel' om üks'jäine — venäkel'.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vladimiran agj om olmas vl 1944 elokun 14. päivälpäi.

Vladimiran agjan Päkäskuz[1] om vahvištadud vl 2001 elokun 14. päiväl Käskusenandajan Suiman ezitajil, allekirjutadud agjan Administracijan pämehel sil-žo päiväl da om väges äiluguižiden vajehtusidenke.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vladimiran agjan reljefan kart.

Agj röunatab Alalidnan agjanke päivnouzmas, Räzanin agjanke suves, Moskvan agjanke suvipäivlaskmas da päivlaskmas, Jaroslavlin da Ivanovon agjoidenke pohjoižes. Vladimiran agj om mererandatoi.

Pind om 29 084 km², sidä kesken mec — 55% (pedajikod oma enambuses), sod ottas 1,3% (374 km²) agjan pohjoižpäivnouzmas. Znamasižed joged oma Kläz'm da Okanjogi niiden ližajogidenke, ned mülüdas Kaspijan meren basseinha.

Reljef om kukhikaz lodehes da pohjoižes, tazo alangoidenke suvipäivnouzmpolele. Kaikiš korktemb čokkoim om Klinan da Dmitrovan kukkazsel'gan nimetoi taho (271 m) agjan lodehes. Kaikiš madalamb čokkoim om Kläz'm-jogen kendäk agjan päivnouzmas (68 m).

Klimat om ven kontinentaline. Heinkun keskmäine lämuz om +18...+19°C. Vilukun kesklämuz om -9...-12°C. Paneb sadegid 550-600 mm vodes. Enamba kaiked kezakus-elokus da redukus (60-80 mm kus), vähemba kaiked — uhokus-sulakus (30 mm kus).

Londuseližed varad oma turbaz, raudkivend, fosforitad, sauvondmaterialad (sauvondgips, saved, letked), mouckivi.

Tobmuz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vauged pert' om agjan gubernatoran radsija, Käskusenandajan Suiman ištundoiden sija da agjan Administracijan sijaduz Vladimiras.

Agjan pämez' nimitase gubernatoraks. Svetlana Orlova radab gubernatoran vs 2013 keväz'kun 24. päiväspäi. Kaik rahvaz änestab händast videks vodeks. Gubernator om mugažo agjan Administracijan pämez', hän märičeb sen strukturad da paneb Administracijan ühtnijoid radnikusile.

Vladimiran agjan üks'kodine parlament om Käskusenandai Suim. Kaik rahvaz valičeb sen 38 ezitajad videks vodeks. Vladimir Kiselöv radab Käskusenandajan Suiman ezimeheks vs 2009 keväz'kun 18. päiväspäi.

Radonoigendai tobmuz om Vladimiran agjan Administracii. Agjan departamentad da komitetad alištudas Administracijale.

Vl 2013 sügüz'kun 8. päiväl järgvaličendad Käskusenandajha Suimha oliba da gubernatorad valitihe. Nügüdläine gubernator sai vägestust ezmäižel tural 74,73% änid satusenke.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 1 443 693 ristitud[2]. Lidnalaižiden eläjiden pala om 77,8%.

Agjas om kaks'kümne koume lidnad da 9 lidnanvuittušt žilod. Toižed sured lidnad (enamba 100 tuh. eläjid vl 2015, surembaspäi penembha) oma Kovrov da Murom. Vl 2015 kaik om 20 eländpunktad enamba mi 10 tuh. eläjidenke.

Rahvahad (enamba 0,4% vl 2010): venälaižed (89,3%), ukrainalaižed (0,9%), totarlaižed (0,5%), armenijalaižed (0,4%), toižed — 2,3%, rahvahuden ozutandata — 6,6%.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Vladimiran agjan Päkäskusen tekst (constitution.garant.ru). (ven.)
  2. Venäman kaikenaigaine ristitišt vl 2010. — Rosstat (gks.ru). (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]


Vladimiran agjan lidnad
Aleksandrov | Gorohovec | Gus' Hrustal'nii | Jur'jev Pol'skii | Kameškovo | Karabanovo | Kiržač | Kol'čugino | Kosterövo | Kovrov | Kurlovo | Lakinsk | Melenkad | Murom | Petuškad | Pokrov | Radužnii | Sobink | Strunino | Sudogd | Suzdal' | Vladimir | Väznikad