Kiržač

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Kiržač
Киржач
 Lidnanznam
Coat of Arms of Kirzhach (Vladimirskaya oblast).png
 Flag
Flag of Kirzhach (Vladimirskaya oblast).gif
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2021) 26,381 ristitud
Pind 30,03 km²
Kiržač Киржач
Pämez' Valentin Tülenev
(reduku 2015—)
Telefonkod +7−49 237-xx-xxx
Aigvö UTC+3


Kiržač (ven.: Киржа́ч) om Venäman lidn da lidnankund Vladimiran agjan päivlaskmas. Se om Kiržačun rajonan administrativine keskuz da üks'jäine lidn.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 1332 Ivan Kalitan hengiden kirjeižes. Om nimitadud Kiržač-jogen mödhe (Kläz'man hura ližajogi). Külä šingotihe ortodoksižen hristanuskondan Blagoveščenjan mez'jumalankodinno vhesai 1764, konz jumalankodi oli tühjitadud, om udessündutadud vl 1995 naižjumalankodikš. Vspäi 1778 ühtenzoittihe Kiržač-küläd jogen hural randal Selivanan Mägi-külänke (ven.: Селиванова Гора) vastrandal, ühthine eländpunkt sai makundan lidnan statusad. Vozil 1796−1929 lidn mülüi Pokrovan makundha.

Kiržačun nügüdläižen ižandusen sarakod da edheotandad oma produkcii aerokosmižen sarakon täht, metallanümbriradajan instrumentan pästand, klimatižen mašiništon tehmine tehnoparkas (radiatorad, ventilätorad, ventiläciisistemad — 2,5 tuhad radnikoid), omblendfabrik, meblin fabrik, sömtegimišt (maidtegim i konservtegim), kaks' tipografijad (diplomad, instrukcijad), jäškapoiden, televizoriden i pezendmašinoiden ühthekeradamine «Beko»-torguindmarkanke.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase kukhikahal tazangištol, 135 m keskmäižel korktusel valdmeren pindan päl, om ümbärtud mecoil. Matkad Vladimirhasai om 90 km päivnouzmha orhal vai 120 km R75-avtotedme. Lähembaižed lidnad oma Karabanovo (20 km) i Aleksandrov (30 km) lodeheze, Kol'čugino 35 km pohjoižpäivnouzmha i Pokrov 40 km suvipäivnouzmha.

Kiržač om lidnankundan üks'jäine eländpunkt.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 29 965 ristitud, rajonan ristitišton seičeme kümnendest. Kaikiš suremb ristitišt oli 31 900 eläjad vl 2005, konz mülütihe lidnanvuittušt Krasnii Oktäbr'-žilod i kaht küläd lidnha (vl 2004 sen ristitišt oli 22 700 eläjad).

Ortodoksine hristanuskond Pühän Jumalanmaman Blagoveššenjan naižjumalankodi[1] om avaitud lidnas (Blagoveššenjan päjumalanpert', koume jumalanpertid i časoun'), mugažo kaks' tošt jumalanpertid i kaks' časounäd oma kaičenus lidnas.

Mašiništonsauvomižen kolledž[2] i profškol oma professionaližen keskopendusen aluzkundoikš.

Transport[redaktiruida | redaktiruida purde]

Avtobusad da taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Sportivine lendimpöud om olmas lidnas.

Kiržač-raudtestancii om Moskvan raudten Surel renghal, sen «AleksandrovOrehovo-Zujevo»-pidustal. Avtobusad da ezilidnelektrojonused ühtenzoittas lidnad ümbrištonke.

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Kiržačun pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. Kiržačun mašiništonsauvomižen kolledžan sait (t917315.spo.obrazovanie33.ru). (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Vladimiran agjan lidnad
Aleksandrov | Gorohovec | Gus' Hrustal'nii | Jur'jev Pol'skii | Kameškovo | Karabanovo | Kiržač | Kol'čugino | Kosterövo | Kovrov | Kurlovo | Lakinsk | Melenkad | Murom | Petuškad | Pokrov | Radužnii | Sobink | Strunino | Sudogd | Suzdal' | Vladimir | Väznikad