Čečenijan Tazovaldkund

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Čečenijan Tazovaldkund
Чеченская Республика
Čečenijan Tazovaldkundan flag Čečenijan Tazovaldkundan znam
Čečenijan Tazovaldkundan flag Čečenijan Tazovaldkundan znam
Map of Russia - Chechnya.svg
Pälidn Groznii
Pind

- Ühtes
- saum vezid (%).

75-nz'

15 647 km²
0,8

Eläjiden lugu

- Kaik
- Sageduz

38-nz'

1 370 268 ristitud (2015)
87,57 rist./km²

Federaline ümbrik Pohjoižkavkazan
Venäman ekonomine region Pohjoižkavkazan
Valdkundkel' (-keled) venäkel', čečenijan kel'
Tazovaldkundan pämez' Ramzan Kadirov
Ohjastusen ezimez' Ruslan Edel'gerijev
Parlamentan ezimez' Magomed Daudov
Avtokod 20, 95
Aigvöd UTC+3 (MSK+0)

Čečenijan Tazovaldkund (ven. Республика Чечня, čeč. Нохчийн Республика) vai muite Čečenii vai Čečnä (ven. Чечня, čeč. Нохчийчоь) om tazovaldkund (subjekt) Venämas.

Se mülüb Pohjoižkavkazan federaližhe ümbrikho.

Čečenijan pälidn da kaikiš suremb lidn om Groznii.

Keled[redaktiruida | redaktiruida purde]

Čečnän valdkundkeled oma venäkel' da čečenijan kel'.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Čečenijan Tazovaldkund om olmas vl 1992 tal'vkun 10. päivälpäi Čečenijan da Ingušetijan čihodamižen jäl'ghe.

Vozil 1992-1999 tazovaldkund oli ripmatoman de fakto, se eli läbi kahtes sodas. Vozil 1999-2009 tazovaldkund oli «terroranvastaižen operacijan» zonaks.

Vl 2009 sulakun 16. päiväl terroranvastaine režim oli heittud, ižandusen udessündutamine oli jätkanu.

Čečenijan Tazovaldkundan Konstitucii[1] om vahvištadud vl 2003 keväz'kun 23. päiväl kaiken rahvahan referendumal da om väges nügüd' möhembaižiden vajehtusidenke da ližadusidenke.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Čečenijan Tazovaldkundan reljefan kart.

Čečenijal om röunoid Dagestanan Tazovaldkundanke pohjoižes, päivnouzmas da suvipäivnouzmas, Gruzijanke suvipäivlaskmas, Ingušetijan Tazovaldkundanke päivlaskmas, Pohjoižosetijan — Alanijan Tazovaldkundanke da Stavropolin randanke lodehes. Čečenijan Tazovaldkund om mererandatoi.

Pind om 15 647 km². Mecad seištas ezimägištoil. Znamasižed joged oma Terek da Sunž. Läz kaik joged oma Terekan ližajoged. Kaik joged mülüdas Kaspijan meren basseinha. Kaik om 14 järved tazovaldkundas, kaikiš suremb niišpäi om Kezenojam (2,4 km², 72 m süvütte) suvipäivnouzmaižel röunal Dagestananke.

Reljef om tazo tazovaldkundan pohjoižes, kukhikaz da ezimägišton keskuses, mägikaz suves. Kaikiš korktemb čokkoim om Kavkazan Pämägisel'gan Tebulosmt-mägenpä (čeč.: Tuloi Lam) tazovaldkundan suvipäivlaskmas, Gruzijanke röunal (4492 m).

Klimat om kontinentaline läm' kuiv pohjoižes, mägiden vilu neps mägiš. Heinkun keskmäine lämuz om +21...+25°C. Vilukun kesklämuz om -3°C pohjoižtazangištoil da -12°C mägiden pautkil. Paneb sadegid 300 mm vodes keskmäras pohjoižtazangištoil da 1000 mm vodes mägiden pautkil.

Londuseližed varad oma kivivoi, londuseline gaz, sauvondmaterialad (mouckivi, sauvondgips, saved, letked, dolomit), mineraližed mujud, reskvezi, mustma.

Tobmuz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Tazovaldkundan pämez' (čeč.: Нохчийн Республикин Куьйгалхо, ven.: Глава Чеченской Республики) om Ramzan Kadirov, radab vs 2007 uhokun 15. päiväspäi kahtenden strokun. Ramzan Kadirov om vahvištadud radnikusele möst Tazovaldkundan Parlamental vl 2011 keväz'kun 5. päiväl Venäman prezidentan taričendan mödhe. Tulebal aigal (18.09.2016) kaik rahvaz änestaškandeb händast videks vodeks.

Čečenijan Tazovaldkundan Parlament om tazovaldkundan üks'kodižeks parlamentaks 41 ezitajanke, vaiš 10 heišpäi ratas kaikenaigašti. Magomed Daudov radab sen ezimeheks vs 2015 heinkun 3. päiväspäi.

Radonoigendai tobmuz om Čečenijan Tazovaldkundan Ohjastuz. Ruslan Edel'gerijev radab Ohjastusen ezimeheks vs 2012 semendkun 24. päiväspäi. Ohjastusen ezmäine varaezimez' da nell' Ohjastusen muite varaezimest oma hänele abhu. Tazovaldkundan ministrused, ohjandused da komitetad alištudas Ohjastusele.

Järgvaličendad Parlamentha oliba vl 2013 sügüz'kun 8. päiväl.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 2010 eläjiden lugu om 1 268 989 ristitud[2]. Eläjiden keskes vaiše koumandez om lidnalaine.

Kaikes tazovaldkundas om viž lidnad da 2 lidnanvuittušt žilod. Toižed sured lidnad (enamba 50 tuh. ristitud, surembaspäi penembha) oma Urus Martan, Šali da Gudermes. Vl 2015 kaik om 26 eländpunktad enamba mi 10 tuh. eläjidenke.

Rahvahad (enamba 0,4% vl 2010): čečenalaižed (95,1%), venälaižed (1,9%), kumikalaižed (1,0%), avarad (0,4%), toižed — 1,4%, rahvahuden ozutandata — 0,2%.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Čečenijan Tazovaldkundan Konstitucijan tekst (constitution.garant.ru). (ven.)
  2. Venäman kaikenaigaine ristitišt vl 2010. — Rosstat (gks.ru). (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]


Čečenijan Tazovaldkundan lidnad
Argun | Groznii | Gudermes | Šali | Urus Martan