Čečenijan Tazovaldkund

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Čečenijan Tazovaldkund
Чеченская Республика
Čečenijan Tazovaldkundan flag Čečenijan Tazovaldkundan znam
Čečenijan Tazovaldkundan flag Čečenijan Tazovaldkundan znam
Map of Russia - Chechnya.svg
Pälidn Groznii
Pind

- Ühtes
- saum vezid (%).

76-nz'

15 647 km²
1,82

Eläjiden lugu

- Kaik
- Sageduz

33-nz'

1 436 981 ristitud (2018)
91,84 rist./km²

Regionaline KSP

- Kaik, nügüdläižiš arvoiš
- Ühtele hengele

71-nz'

166,7 mlrd rub. (2016)
118,7 tuh. rub.

Federaline ümbrik Pohjoižkavkazan
Venäman ekonomine region Pohjoižkavkazan
Valdkundkel' (-keled) venäkel', čečenan kel'
Tazovaldkundan pämez' Ramzan Kadirov
Ohjastusen ezimez' Ruslan Edel'gerijev
Parlamentan ezimez' Magomed Daudov
Avtokod 20, 95
Aigvöd UTC+3 (MSK+0)

Čečenijan Tazovaldkund (ven.: Республика Чечня, čeč.: Нохчийн Республика) vai muite Čečenii vai Čečnä (ven.: Чечня, čeč.: Нохчийчоь) om Venäman tazovaldkund (subjekt).

Se mülüb Pohjoižkavkazan federaližhe ümbrikho.

Čečenijan pälidn da kaikiš suremb lidn om Groznii.

Keled[redaktiruida | redaktiruida purde]

Čečnän valdkundkeled oma venäkel' da čečenan kel'.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Čečenijan Tazovaldkund om olmas vs 1992 tal'vkun 10. päiväspäi Čečenijan da Ingušetijan čihodamižen jäl'ghe.

Vozil 1992−1999 tazovaldkund oli ripmatoman de fakto, se eli läbi kahtes sodas. Vozil 1999−2009 tazovaldkund oli «terroranvastaižen operacijan» zonaks.

Vn 2009 16. päiväl sulakud terroranvastaine režim oli heittud, ižandusen udessündutamine jätksihe.

Čečenijan Tazovaldkundan Konstitucii[1] om vahvištadud vn 2003 23. päiväl keväz'kud kaiken rahvahan referendumal da om väges nügüd' möhembaižidenke vajehtusidenke da ližadusidenke.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Čečenijan Tazovaldkundan reljefan kart.

Čečenijal om röunoid Dagestanan Tazovaldkundanke pohjoižes, päivnouzmas da suvipäivnouzmas, Gruzijanke suvipäivlaskmas, Ingušetijan Tazovaldkundanke päivlaskmas, Pohjoižosetijan — Alanijan Tazovaldkundanke da Stavropolin randanke lodehes. Čečenijan Tazovaldkund om mererandatoi.

Pind om 15 647 km². Mecad seištas ezimägištoil. Znamasižed joged oma Terek da Sunž. Läz kaik joged oma Terekan ližajoged. Kaik joged mülüdas Kaspijan meren basseinha. Kaik om 14 järved tazovaldkundas, kaikiš suremb niišpäi om Kezenojam (2,4 km², 72 m süvütte) suvipäivnouzmaižel röunal Dagestananke.

Reljef om tazo tazovaldkundan pohjoižes, kukhikaz da ezimägišton keskuses, mägikaz suves. Kaikiš korktemb čokkoim om Kavkazan Pämägisel'gan Tebulosmt-mägenpä (čeč.: Tuloi Lam) tazovaldkundan suvipäivlaskmas, Gruzijanke röunal (4492 m).

Klimat om kontinentaline läm' kuiv pohjoižes, mägiden vilu neps mägiš. Heinkun keskmäine lämuz om +21..+25 C°. Vilukun lämuz om −3 C° pohjoižtazangištoil da −12 C° mägiden pautkil. Paneb sadegid 300 mm vodes keskmäras pohjoižtazangištoil da 1000 mm vodes mägiden pautkil.

Londuseližed varad oma kivivoi, londuseline gaz, sauvondmaterialad (mouckivi, sauvondgips, saved, letked, dolomit), mineraližed mujud, reskvezi, mustma.

Tobmuz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Tazovaldkundan pämez' (čeč.: Нохчийн Республикин Куьйгалхо, ven.: Глава Чеченской Республики) om Ramzan Kadirov, radab vs 2007 uhokun 15. päiväspäi koumanden strokun. Ramzan Kadirov oli vahvištadud radnikusele möst Tazovaldkundan Parlamental vn 2011 5. päiväl keväz'kud Venäman prezidentan taričendan mödhe, i om valitud kaikel rahvahal (18.09.2016) videks vodeks, sai 97,94% änid.

Čečenijan Tazovaldkundan Parlament om tazovaldkundan üks'kodižeks parlamentaks 41 ezitajanke, vaiš 10 heišpäi ratas kaikenaigašti. Magomed Daudov radab sen ezimeheks vs 2015 heinkun 3. päiväspäi.

Radonoigendai tobmuz om Čečenijan Tazovaldkundan Ohjastuz. Ruslan Edel'gerijev radab Ohjastusen ezimeheks vs 2012 semendkun 24. päiväspäi. Ohjastusen ezmäine varaezimez' da nell' Ohjastusen muite varaezimest oma hänele abhu. Tazovaldkundan ministrused, ohjandused da komitetad alištudas Ohjastusele.

Parlamentan ühtnijoiden edelstrokuižed valičendad oliba vn 2016 18. päiväl sügüz'kud (4. kucund).

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 1 268 989 ristitud[2]. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd' (edel vl 1994 — 1 307 071 rist.). Eläjiden keskes vaiše koumandez om lidnalaine.

Kaik om viž lidnad tazovaldkundas da 2 lidnanvuittušt žilod. Toižed järedad lidnad (enamba 50 tuh. ristituid, surembaspäi penembha) oma Urus Martan, Šali da Gudermes. Vl 2017 kaik oli 27 eländpunktad enamba mi 10 tuh. eläjidenke.

Rahvahad (enamba 0,4% vl 2010): čečenalaižed — 95,1%, venälaižed — 1,9%, kumikad — 1,0%, avarad — 0,4%, toižed rahvahad — 1,4%, rahvahuden ozutandata — 0,2%.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Čečenijan Tazovaldkundan Konstitucijan tekst. — Constitution.garant.ru. (ven.)
  2. Venäman kaikenaigaine ristitišt vl 2010. — Rosstat (gks.ru). (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]


Čečenijan Tazovaldkundan lidnad
Argun | Groznii | Gudermes | Šali | Urus Martan