Groznii

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Groznii
Грозный (ven.)
Соьлжа-ГӀала (čeč.)
 Lidnanznam
Coat of Arms of Grozny (Chechnya).png
 Flag
Flag of Grozny (Chechnya).png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2017) 291 687 ristitud
Pind 324,16 km²
GrozniiГрозный (ven.)Соьлжа-ГӀала (čeč.)
Pämez' Zaur Hizriev (2 012-2 014, 2 016—)
Telefonkod +7-8 712-xxx-xxx
Avtokod 20, 95
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Groznijan rajonad:
1. Tegimiden rajon
2. Leninan rajon
3. Oktäbrin rajon
4. Staropromislovskii-rajon

Groznii (ven.: Грозный, čeč.: Соьлжа-ГӀала «Sunž-lidn») om lidn Venäman suvipäivlaskmas. Se om Čečenijan Tazovaldkundan pälidn, lidn tazovaldkundan alištusenke da kaikiš suremb lidn, Groznijan rajonan administrativine keskuz mugažo (ei mülü rajonha).

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunktan aluz om pandud vl 1818 Venälaižen imperijan sodavägil kuti Groznai-lidnuz (ven.: крепость Грозная) vahvištamha Venäman tobmut Kavkazan territorijal. Sen ühtes läz 20 pen't čečeništ küläd da futorad oliba muretud sodavägil nügüd'aigaižen lidnan territorijal. Žilo lidnusenno sai lidnan statusad nügüdläiženke nimenke vl 1869. Čečenankel'ne Соьлжа-ГӀала-nimituz jäi vajehtuseta.

1830-nziš vozišpäi saihe kivivoid Groznajan ümbrištos, amuntihe madališ kaivoišpäi jodogil.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase tazovaldkundan keskuses, Sunž-jogen randoil (čeč.: Соьлжа / Охь-хи, Kaspijan meren bassein) da sen alangištos. Keskuz seižub 130 m korktusel valdmeren pindan päl.

Klimat om ven kontinentaline. Keza om räk da pit'k. Tal'v om pehmed, no voib panda pakaižid —20 Cel'sijan gradushasai, sikš miše nimidä ei telusta tulda pohjoižtulleile. Voden keskmäine lämuz — +10,4 C°. Paneb sadegid 439 mm vodes, semendkus-heinkus oleleb niid enamba (57-72 mm kus).

Groznii jagase 4 lidnrajonha, niiden keskes kaikutte alajagase 5 territorialiž-administrativižhe ümbrikho. Lidn om üks'jäine eländpunkt lidnümbrikos, lidnfartalad da territorii kaikenaigaižeta ristitištota mülüdas sihe.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu om 271 573 ristitud, se om tazovaldkundan ristitišton videndez. Kaikiš suremb ristitišt oli vl 1987 — 404 tuhad eläjid, i vl 1991 — 401 tuhad eläjid. Islaman üks' järed Čečenijan südäin-pühäpert' i ortodoksižen hristanuskondan Mihail Arhangelan pühäpert' oma lidnas.

Rahvahad (vn 2010 rahvahanlugemine, enamba 0,4%): čečenalaižed — 93,7%, venälaižed — 3,3%, kumikad — 0,5%, ingušad — 0,4%, toižed rahvahad — 1,9%, rahvahuden ozutandata — 0,2%.

Transport[redaktiruida | redaktiruida purde]

Avtobusad da maršruttaksid oma kundaližeks transportaks lidnas, ned-žo ühtenzoittas tazovaldkundan eländpunktoidenke, ajeltas Kavkazan erasihe järedoihe lidnoihe. Päraudtestancii om lidnas vspäi 1893, ei ole ezilidnelektrojonusid.

Rahvahidenkeskeine civiline Groznii-lendimport (ГРН / GRV) sijadase lidnan pohjoižes. Tehtas reisid Moskvha, Stambulha, Biškekha.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Čečenijan Tazovaldkundan lidnad
Argun | Groznii | Gudermes | Šali | Urus Martan


Venälaižen Federacijan subjektoiden pälidnad
Abakan | Alauz'lidn | Anadir' | Arhangel'sk | Astrahan' | Barnaul | Belgorod | Birobidžan | Blagoveščensk | Bränsk | Čeboksarad | Čeläbinsk | Čerkessk | Čit | Elist | Gorno-Altaisk | Groznii | Habarovsk | Hanti-Mansiisk | Irkutsk | Iževsk | Ivanovo | Jakutsk | Jaroslavl' | Jekaterinburg | Joškar-Ol | Kaliningrad | Kalug | Kazan' | Kemerovo | Kirov | Kizil | Kostrom | Krasnodar | Krasnojarsk | Kurgan | Kursk | Lipeck | Magadan | Magas | Mahačkal | Maikop | Moskv | Murmansk | Nal'čik | Nar'jan Mar | Novosibirsk | Omsk | Orel | Orenburg | Penz | Perm' | Petropavlovsk Kamčatkal | Petroskoi | Piter | Pskov | Rostov Donal | Räzan' | Salehard | Samar | Saransk | Saratov | Siktivkar | Simferopol' (de fakto) | Sevastopol' (de fakto) | Smolensk | Stavropol' | Sur' Uz'lidn | Suvisahalinsk | Tambov | Tomsk | Tul | Tver' | Tümen' | Uf | Ulan Ude | Ul'janovsk | Vladikavkaz | Vladimir | Vladivostok | Volgograd | Vologd | Voronež