Groznii

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Groznii
Грозный (ven.)
Соьлжа-ГӀала (čeč.)
 Lidnanznam
Coat of Arms of Grozny (Chechnya).svg
 Flag
Flag of Grozny (Chechnya).svg
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2022) 326,439 ristitud
Pind 360,78 km²
Groznii Грозный (ven.) Соьлжа-ГӀала (čeč.)
Pämez' Zaur Hizriev
(2012−2014, 2016—)
Telefonkod +7−8712-xxx-xxx
Avtokod 20, 95
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Groznijan rajonad (uded nimitused vspäi 2021):
1. Ahmatan rajon (ende Leninan)
2. Baisanguran rajon (ende Oktäbrin)
3. Visajitan rajon (ende Staropromislovskii)
4. Šeih-Mansuran rajon (ende Tegimiden)

Groznii (ven.: Гро́зный, čeč.: Соьлжа-ГӀала «Sunž-lidn», vll 1998−2000 oficialine nimi oli Džohar, čeč.: Dƶoxar) om lidn da lidnümbrik Venäman suvipäivlaskmas. Se om Čečenijan Tazovaldkundan pälidn, lidn tazovaldkundan alištusenke da kaikiš suremb lidn, Groznijan rajonan administrativine keskuz mugažo (ei mülü rajonha).

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunktan aluz om pandud vl 1818 Venälaižen imperijan sodavägil kuti Groznai-lidnuz (ven.: крепость Грозная) vahvištamha Venäman tobmut Kavkazan territorijal. Sen ühtes läz 20 pen't čečeništ küläd da futorad oliba muretud sodavägil nügüd'aigaižen lidnan territorijal. Žilo lidnusenno sai lidnan statusad nügüdläiženke nimenke vl 1869. Čečenankel'ne Соьлжа-ГӀала-nimituz jäi vajehtuseta.

1830-nziš vozišpäi saihe kivivoid Groznajan ümbrištos, amuntihe madališ kaivoišpäi jodogil.

Groznii šingotase kivivoin samižel, elektrotehnižel tegimištol (elektromehanik, avtomatižed ohjanduzsistemad), sauvondmaterialiden tegimil (punümbriradai kombinat, savičuntegim), sömtegimištol (nell' leibäntegint, konservtegim), eksperimentaližel mebel'fabrikal, omblendfabrikal, mugažo «Čečenavto»-tegim radab ezilidnas.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase tazovaldkundan keskuses, Sunž-jogen randoil (čeč.: Соьлжа / Охь-хи, Kaspijan meren bassein) da sen alangištos. Keskuz seižub 130 m korktusel valdmeren pindan päl.

Klimat om ven kontinentaline. Keza om räk da pit'k. Tal'v om pehmed, no voib panda pakaižid −20 Cel'sijan gradushasai, sikš miše nimidä ei telusta tulda pohjoižtulleile. Voden keskmäine lämuz — +10,4 C°, kezakun-elokun +21..+24 C°, tal'vkun-uhokun −1..−3 C°. Ekstremumad oma −31 C° i +41 C°. Paneb sadegid 439 mm vodes, semendkus-heinkus oleleb niid enamba (57..72 mm kus).

Groznii jagase nelläks lidnrajonaks, niiden keskes kaikutte alajagase videks territorialiž-administrativižeks ümbrikoks. Lidn om üks'jäine eländpunkt lidnümbrikos, lidnfartalad da territorii kaikenaigaižeta ristitištota mülüdas sihe.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu om 271 573 ristitud, se om tazovaldkundan ristitišton videndez. Kaikiš suremb ristitišt oli 404 tuhad eläjid vl 1987 i 401 tuhad eläjid vl 1991. Vl 2017 lidnan ristitišt oli 291 687 eläjad 324,16 km² pindal.

Rahvahad (vn 2010 rahvahanlugemine, enamba 0,4%): čečenalaižed — 93,7%, venälaižed — 3,3%, kumikad — 0,5%, ingušad — 0,4%, toižed rahvahad — 1,9%, rahvahuden ozutandata — 0,2%.

Islamine kompleks om saudud lidnas, sidä kesken järed Čečenijan südäin-pämečet' Ahmat Kadirovan nimed om letud vll 2006−2008. Ortodoksižen hristanuskondan Mikoi-arhangelan pühäpert' om avaitud.

Nell' üläopendusen aluzkundad baziruišoiš lidnas: Čečenijan valdkundaline universitet A. A. Kadirovan nimed[1] (čeč.: Ахьмад-Хьаьжин цӀарах йолу Нохчийн пачхьалкхан университет, alusenpanend 1938, om universitetaks vspäi 1971), Čečenijan valdkundaline pedagogine universitet, Venäman islamine universitet, Groznijan valdkundaline kivivoin tehnine universitet[2] M. D. Millionščikov-akademikan nimed.

Transport[redaktiruida | redaktiruida purde]

Avtobusad da maršruttaksid oma kundaližeks transportaks lidnas, ned-žo ühtenzoittas tazovaldkundan eländpunktoidenke, ajeltas Kavkazan erasihe järedoihe lidnoihe. Groznii-päraudtestancii (čeč.: Соьлжа-ГӀала) om lidnas vspäi 1893, ei ole ezilidnelektrojonusid.

Rahvahidenkeskeine soda- da civiline Groznii (Pohjoine)-lendimport Ahmat-Hadži Kadirovan nimed (ГРН / GRV / URMG, čeč.: Соьлжа-ГӀалин дуьненаюкъара аэропорт, 713 tuh. passažiroid vl 2021) sijadase lidnan pohjoižes. Tehtas reisid Moskvha, Piterihe, Rostovha Donal, Stambulha, Biškekha, Šardžahaze.

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Čečenijan valdkundaližen universitetan A. A. Kadirovan nimed sait (chesu.ru). (ven.) (angl.)
  2. Groznijan valdkundaližen kivivoin tehnižen universitetan sait (gstou.ru) (ven.) i sen äikel'ne sait (study.gstou.ru). (angl.) (fr.) (isp.) (arab.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Čečenijan Tazovaldkundan lidnad
Argun | Groznii | Gudermes | Kurčaloi | Šali | Urus Martan


Venälaižen Federacijan subjektoiden pälidnad
Abakan | Alauz'lidn | Anadir' | Arhangel'sk | Astrahan' | Barnaul | Belgorod | Birobidžan | Blagoveščensk | Bränsk | Čeboksarad | Čeläbinsk | Čerkessk | Čit | Elist | Gatčin | Gorno-Altaisk | Groznii | Habarovsk | Hanti-Mansiisk | Irkutsk | Iževsk | Ivanovo | Jakutsk | Jaroslavl' | Jekaterinburg | Joškar-Ol | Kaliningrad | Kalug | Kazan' | Kemerovo | Kirov | Kizil | Kostrom | Krasnodar | Krasnojarsk | Kurgan | Kursk | Lipeck | Magadan | Magas | Mahačkal | Maikop | Moskv | Murmansk | Nal'čik | Nar'jan Mar | Novosibirsk | Omsk | Orel | Orenburg | Penz | Perm' | Petropavlovsk Kamčatkal | Petroskoi | Piter | Pskov | Rostov Donal | Räzan' | Salehard | Samar | Saransk | Saratov | Siktivkar | Simferopol' (de fakto) | Sevastopol' (de fakto) | Smolensk | Stavropol' | Sur' Uz'lidn | Suvisahalinsk | Tambov | Tomsk | Tul | Tver' | Tümen' | Uf | Ulan Ude | Ul'janovsk | Vladikavkaz | Vladimir | Vladivostok | Volgograd | Vologd | Voronež