Čit

Čit
Чита
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Venäma
Eläjiden lugu (2021)	350,861 ristitud
Pind	534 km²
Pämez'	Jevgenii Jarilov; (sügüz'ku 2019—)
Telefonkod	+7−3022-xxx-xxx
Avtokod	75, 80
Aigvö	UTC+9 (MSK+6)

Lidnan rajonad:
Raudten rajon Ingodan rajon Keskuzrajon Černovskii-rajon

Čit (ven.: Чита) om lidn da lidnümbrik Venäman suvipäivnouzmas. Se om Baikalantagaižen randan administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn, mugažo Čitan rajonan keskuz (ei mülü sihe).

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunktan aluz om pandud kuti Plotbišče-külä (ven.: селение Плотбище) samha nahkoid, se mainitase kirjutadud purtkiš ezmäižen kerdan vl 1687. Vspäi 1701 mainitase kuti Čitinskai-slabad' , vspäi 1711 — Čitan lidnuz (ven.: Читинский острог). Om nimitadud jogen mödhe. Eländpunkt sai lidnan statusad vl 1851, kätihe sidä Baikalantagaižen agjan pälidnaks. Lidn šingotihe kuldan möjiden-torgovanoiden keskuseks, i vl 1897 Transsib-raudte tuli lidnha.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn seižub ühtennimižen jogen molembil randoil läz sen lanktendad Ingod-jogehe huralpäi (Amuran bassein), 650 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Kaikiš korktemb čokkoim om Čit-mägi (1039 m). Kaikiš madalamb čokkoim sijadase Ingod-jogen alangištos (632 m).

Klimat om terav kontinentaline, tal'v om vilu. Voden keskmäine lämuz — −1,4 C°. Paneb sadegid 349 mm vodes, kuiv sezon om redukus-keväz'kus (28 mm kaikes pordos).

Čit om lidnümbrikon üks'jäine eländpunkt. Se jagase nelläks administrativižeks rajonaks (ei ole municipaližed ühtnikad): Raudten, Ingodan, Keskuzrajon i Černovskii-rajon.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 2010 kaiken Venäman ravahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 324 444 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt oli 377 tuhad eläjid vodel 1992 i 351 784 eläjad vl 2020.

Lidnan edeline pämez' oli Anatolii Mihalöv (keväz'ku 2001 — uhoku 2019, eli vozil 1948−2019 kezaku).

Transport[redaktiruida | redaktiruida purde]

Avtobusad, trolleibusad, maršruttaksid da taksid oma kundaližeks transportaks lidnas.

Rahvahidenkeskeine civiline Čit (Kadal)-lendimport (ven.: Чита (Кадала), irdp. HTA / süd. СХТ, 515 tuh. passažiroid vl 2021) om saudud 15 km päivlaskmha lidnan keskusespäi Kadal-lidnanlaptas. Tehtas reisid Venäman evropižen palan i Sibirin järedoihe lidnoihe, Pekinha, Tailandan i Vjetnaman lebutahoiže, mugažo Baikalantagaižen randan lendimportoihe penel aviacijal.

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidnümbrikon administracijan sauvuz (2010)
FSB:n ohjandusen sauvuz (2015, ende Šumovad-velliden-torgovanoiden pert'kulu)
Jumalanmaman Kazanin jumalaižen kafedraline päjumalanpert', vn 2015 nägu
Buddizman pühäpert' (2015, Čitan dacan)
Venäman raudteiden inženerkeskuz vl 2015
Čitan raudtetehnikum (2010)
Baikalantagaine valdkundaline universitet, istoriž-filologine fakul'tet (2010)
«Zabaikal'je»-adivpert' (2015, Baikalantaguine)
Čitan lendimportan B-terminalan nägu vl 2015
Čit II-päraudtestancii (2014. voz' vai sen aigemba)

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Čit Vikiaitas

	Baikalantagaižen randan lidnad
	Balei \| Borz' \| Čit \| Hilok \| Krasnokamensk \| Mogoč \| Nerčinsk \| Petrovsk-Zabaikal'skii \| Sretensk \| Šilk

	Venälaižen Federacijan subjektoiden pälidnad
	Abakan \| Alauz'lidn \| Anadir' \| Arhangel'sk \| Astrahan' \| Barnaul \| Belgorod \| Birobidžan \| Blagoveščensk \| Bränsk \| Čeboksarad \| Čeläbinsk \| Čerkessk \| Čit \| Elist \| Gatčin \| Gorno-Altaisk \| Groznii \| Habarovsk \| Hanti-Mansiisk \| Irkutsk \| Iževsk \| Ivanovo \| Jakutsk \| Jaroslavl' \| Jekaterinburg \| Joškar-Ol \| Kaliningrad \| Kalug \| Kazan' \| Kemerovo \| Kirov \| Kizil \| Kostrom \| Krasnodar \| Krasnojarsk \| Kurgan \| Kursk \| Lipeck \| Magadan \| Magas \| Mahačkal \| Maikop \| Moskv \| Murmansk \| Nal'čik \| Nar'jan Mar \| Novosibirsk \| Omsk \| Orel \| Orenburg \| Penz \| Perm' \| Petropavlovsk Kamčatkal \| Petroskoi \| Piter \| Pskov \| Rostov Donal \| Räzan' \| Salehard \| Samar \| Saransk \| Saratov \| Siktivkar \| Simferopol' (de fakto) \| Sevastopol' (de fakto) \| Smolensk \| Stavropol' \| Sur' Uz'lidn \| Suvisahalinsk \| Tambov \| Tomsk \| Tul \| Tver' \| Tümen' \| Uf \| Ulan Ude \| Ul'janovsk \| Vladikavkaz \| Vladimir \| Vladivostok \| Volgograd \| Vologd \| Voronež