Čit

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Čit
Чита
 Lidnanznam
Coat of arms of Chita (Zabaykalsky Krai).svg
 Flag
Flag of Chita (Chita oblast).svg
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2017) 347 088 ristitud
Pind 534 km²
ČitЧита
Pämez' Anatolii Mihalöv (2 001—)
Telefonkod +7-3 022-xxx-xxx
Avtokod 75, 80
Aigvö UTC+9 (MSK+6)


Čit (ven.: Чита) om lidn da lidnümbrik Venäman suvipäivnouzmas. Se om Baikalantagaižen randan administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn, mugažo Čitan rajonan keskuz (ei mülü sihe).

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunktan aluz om pandud kuti Plotbišče-külä samha nahkoid, se mainitase kirjutadud purtkiš ezmäižen kerdan vl 1687. Vspäi 1701 mainitase kuti Čitinskai-slabad' , vspäi 1711 — Čitan lidnuz (ven.: Читинский острог). Om nimitadud jogen mödhe. Eländpunkt sai lidnan statusad vl 1851, sidä kätihe Baikalantagaižen agjan pälidnaks. Lidn tegihe kuldan möjiden-torgovanoiden keskusen, i vl 1897 Transsib-raudte tuli lidnha.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn seižub ühtennimižen jogen molembil randoil läz sen lanktendad Ingod-jogehe huralpäi (Amuran bassein), 650 m keskkorktusel. Kaikiš korktemb čokkoim om Čit-mägi (1039 m). Kaikiš madalamb čokkoim om Ingod-jogen alangištos (632 m).

Klimat om terav kontinentaline, tal'v om vilu. Voden keskmäine lämuz — −1,4 C°. Paneb sadegid 349 mm vodes, kuiv sezon om redukus-keväz'kus (28 mm kaikes pordos).

Čit om üks'jäine eländpunkt lidnümbrikos, se jagase nellhä administrativižhe rajonha (ei ole municipaližed ühtnikad): Raudten, Ingodan, Keskuzrajon da Černovskii-rajon.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 2010 kaiken Venäman ravahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 324 444 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt oli vodel 1992 — 377 tuhad eläjid.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]


Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Baikalantagaižen randan lidnad
Balei | Borz' | Čit | Hilok | Krasnokamensk | Mogoč | Nerčinsk | Petrovsk-Zabaikal'skii | Sretensk | Šilk


Venälaižen Federacijan subjektoiden pälidnad
Abakan | Alauz'lidn | Anadir' | Arhangel'sk | Astrahan' | Barnaul | Belgorod | Birobidžan | Blagoveščensk | Bränsk | Čeboksarad | Čeläbinsk | Čerkessk | Čit | Elist | Gorno-Altaisk | Groznii | Habarovsk | Hanti-Mansiisk | Irkutsk | Iževsk | Ivanovo | Jakutsk | Jaroslavl' | Jekaterinburg | Joškar-Ol | Kaliningrad | Kalug | Kazan' | Kemerovo | Kirov | Kizil | Kostrom | Krasnodar | Krasnojarsk | Kurgan | Kursk | Lipeck | Magadan | Magas | Mahačkal | Maikop | Moskv | Murmansk | Nal'čik | Nar'jan Mar | Novosibirsk | Omsk | Orel | Orenburg | Penz | Perm' | Petropavlovsk Kamčatkal | Petroskoi | Piter | Pskov | Rostov Donal | Räzan' | Salehard | Samar | Saransk | Saratov | Siktivkar | Simferopol' (de fakto) | Sevastopol' (de fakto) | Smolensk | Stavropol' | Sur' Uz'lidn | Suvisahalinsk | Tambov | Tomsk | Tul | Tver' | Tümen' | Uf | Ulan Ude | Ul'janovsk | Vladikavkaz | Vladimir | Vladivostok | Volgograd | Vologd | Voronež
Wiki letter w.svg Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.