Birobidžan

Birobidžan
Биробиджан (ven.)
ביראָבידזשאַן (jidiš)
*(Birabidzsan)*
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Venäma
Eläjiden lugu (2018)	73,623 ristitud
Pind	169,38 km²
Pämez'	Jevgenii Korostelöv; (kezaku 2015—)
Telefonkod	+7−42 622-xx-xxx
Avtokod	79
Aigvö	UTC+10 (MSK+7)

Birobidžan (ven.: Биробиджан, jidiš: ביראָבידזשאַן Birabidzsan, evenk.: Бира бид(ж)енэ) om lidn da lidnümbrik Venäman suvipäivlaskmas. Se om Evrejan avtonomižen agjan pälidn da kaikiš suremb lidn, mugažo Birobidžanan rajonan administrativine keskuz (ei mülü rajonha).

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunktan aluz om pandud vl 1915 kuti žilo Tihon'kai-raudtestancijanno Amuran raudtel (Transsiban pala) elänzoitmaha tahondad. Vspäi 1931 kätihe sidä radnikžiloks da nimitihe nügüdläižikš tahondan mödhe. Tahond sijadase Bir- da Bidžan-jogiden keskes. Jogiden nimed kändasoiš evenkan kelespäi kuti «jogi» — bira i «kaikenaigaine seižundtaho» — bidžen, molembad lanktas Amur-joghe huralpäi, sadakilometraine keskust erigotab jogid. Vl 1937 radnikžilo sai lidnan statusad.

Birobidžan šingotase mebel'edheotandoil, keng'fabrikal, sömtegimištol (maidproduktad, makaronad, paštatezsijad), mecan ümbriradmižel i varažomižandusel.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase Bir-jogen randal, 80 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Kitain röunhasai om 75 km suvhe. Lähembaine järed lidn om Habarovsk 162 km päivnouzmha orhal, 188 km avtotedme vai raudtel.

Klimat om ven mussonine. Tal'v om vilu da kuiv, kezal om räk da luja nepsuz. Voden keskmäine lämuz om +1,9 C°. Paneb sadegid 682 mm vodes, niišpäi 409 mm kezakus-elokus. Kuivsezon om kül'mkus-keväz'kus (5..19 mm kus).

Birobidžan om lidnümbrikon üks'jäine eländpunkt.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 75 413 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt oli 86 700 eläjad vl 1992.

Ortodoksižen hristanuskondan kahesa pühäpertid om lidnas^[1]: Pühän Jumalanmaman Blagoveššenjan kafedraline päjumalanpert', puine Mikulai-čudonsädajan jumalanpert', kaks' jumalanpertid toižiš sauvusiš (aluzkundoidenno), koume časounäd, Jumalanmaman Kazanin jumalaižen jumalanpert' (om sauvomas vspäi 2012).

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidnan administracijan sauvuz (2001)
Pühän Jumalanmaman Blagoveššenjan kafedraline päjumalanpert', vn 2012 nägu
Birobidžanan LEK i Bir-jogi vl 2007
Amurverine valdkundaline universitet Šolom-Aleiheman nimed (2012)
Birobidžan I-päraudtestancijan sauvuz vl 2009

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

↑ Birobidžanan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Birobidžan-lidnümbrikon tobmuden aluzkundoiden oficialine sait (biradm.ru). (ven.)

Birobidžan Vikiaitas

	Evrejan avtonomižen agjan lidnad
	Birobidžan \| Oblučje

	Venälaižen Federacijan subjektoiden pälidnad
	Abakan \| Alauz'lidn \| Anadir' \| Arhangel'sk \| Astrahan' \| Barnaul \| Belgorod \| Birobidžan \| Blagoveščensk \| Bränsk \| Čeboksarad \| Čeläbinsk \| Čerkessk \| Čit \| Elist \| Gatčin \| Gorno-Altaisk \| Groznii \| Habarovsk \| Hanti-Mansiisk \| Irkutsk \| Iževsk \| Ivanovo \| Jakutsk \| Jaroslavl' \| Jekaterinburg \| Joškar-Ol \| Kaliningrad \| Kalug \| Kazan' \| Kemerovo \| Kirov \| Kizil \| Kostrom \| Krasnodar \| Krasnogorsk \| Krasnojarsk \| Kurgan \| Kursk \| Lipeck \| Magadan \| Magas \| Mahačkal \| Maikop \| Moskv \| Murmansk \| Nal'čik \| Nar'jan Mar \| Novosibirsk \| Omsk \| Orel \| Orenburg \| Penz \| Perm' \| Petropavlovsk Kamčatkal \| Petroskoi \| Piter \| Pskov \| Rostov Donal \| Räzan' \| Salehard \| Samar \| Saransk \| Saratov \| Siktivkar \| Simferopol' (de fakto) \| Sevastopol' (de fakto) \| Smolensk \| Stavropol' \| Sur' Uz'lidn \| Suvisahalinsk \| Tambov \| Tomsk \| Tul \| Tver' \| Tümen' \| Uf \| Ulan Ude \| Ul'janovsk \| Vladikavkaz \| Vladimir \| Vladivostok \| Volgograd \| Vologd \| Voronež

[1] Birobidžanan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)

[1]