Perm'
Lidnanznam |
Flag |
| Valdkund | Venäma |
| Eläjiden lugu (2017) | 1 048 005 ristitud |
| Pind | 802,98 km² |
 |
|
| Pämez' | Dmitrii Samoilov (2 016—) |
| Telefonkod | +7-342-xxx-xxxx |
| Avtokod | 59, 81, 159 |
| Aigvö | UTC+5 (MSK+2) |
Perm' (ven.: Пермь) om Venäman millionerlidn Uralan ezimägištonno. Se om Permin randan pälidn da kaikiš suremb lidn i lidnümbrik, mugažo Permin rajonan administrativine keskuz.
Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]
Eländpunktan aluz om pandud vl 1723 kuti Jegošihan tegim samha vas'ked sijaližes kivendospäi. Jegoših-külä tegimenno sai lidnan statusad vl 1781 nügüdläiženke nimenke da agjan pälidnan statusanke Jekaterina II-imperatornaižen käskön mödhe. Nimitihe muga, sikš miše üks' hänen arvnimišpäi oli Permin ruhtinaznaine.
Vspäi 1940 vhesai 1957 nimitihe lidnad Molotov nevondkundaližen partijan šingotajan kanzannimen mödhe.
Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]
Lidn seižub Kamanjogen randoil, 171 m keskmäižel korktusel valdmeren pindan päl. Mecad ottas lidnan territorijan pol't, pertišt om ümbärtud mecal. Läz 300 penid jogid da ojid jokstas lidnan südäimes. Matkad Moskvhasai om 1382 km päivlaskmha avtotedme. Lähembaižed järedad lidnad oma Alatagil 219 km päivnouzmha orhal, Jekaterinburg 361 km suvipäivnouzmha avtotedme i Iževsk 222 km suvipäivlaskmha orhal.
Perm' jagase 7 rajonha ičeze territorialižidenke administracijoidenke: Dzeržinskijan, Industrial'nii, Kirovan, Leninan, Motovilihan, Ordžonikidzen i Sverdlovan; ičeze administracii om enččel Uded Lädid-žilol (nüg. Sverdlovan rajonan palaks). Kaks' pen't eländpunktad (6 rist. vl 2017) mülüdas lidnümbrikho mugažo.
Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]
Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 991 162 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt oli vl 1991 — 1 100 000 eläjid.
Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]
Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]
 |
Perm' Vikiaitas |
| Permin randan lidnad | ||
| Aleksandrovsk | Berezniki | Čaikovskii | Čerdin' | Černušk | Čormoz | Čusovoi | Dobränk | Gornozavodsk | Gremäčinsk | Gubah | Kizel | Krasnokamsk | Krasnovišersk | Kudimkar | Kungur | Lis'v | Nitv | Očor | Ohansk | Os | Perm' | Solikamsk | Usol'je | Vereščagino | ||
| Venälaižen Federacijan subjektoiden pälidnad | ||
| Abakan | Alauz'lidn | Anadir' | Arhangel'sk | Astrahan' | Barnaul | Belgorod | Birobidžan | Blagoveščensk | Bränsk | Čeboksarad | Čeläbinsk | Čerkessk | Čit | Elist | Gorno-Altaisk | Groznii | Habarovsk | Hanti-Mansiisk | Irkutsk | Iževsk | Ivanovo | Jakutsk | Jaroslavl' | Jekaterinburg | Joškar-Ol | Kaliningrad | Kalug | Kazan' | Kemerovo | Kirov | Kizil | Kostrom | Krasnodar | Krasnojarsk | Kurgan | Kursk | Lipeck | Magadan | Magas | Mahačkal | Maikop | Moskv | Murmansk | Nal'čik | Nar'jan Mar | Novosibirsk | Omsk | Orel | Orenburg | Penz | Perm' | Petropavlovsk Kamčatkal | Petroskoi | Piter | Pskov | Rostov Donal | Räzan' | Salehard | Samar | Saransk | Saratov | Siktivkar | Simferopol' (de fakto) | Sevastopol' (de fakto) | Smolensk | Stavropol' | Sur' Uz'lidn | Suvisahalinsk | Tambov | Tomsk | Tul | Tver' | Tümen' | Uf | Ulan Ude | Ul'janovsk | Vladikavkaz | Vladimir | Vladivostok | Volgograd | Vologd | Voronež | ||
 |
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |
