Kazan'

Kazan'
Казань (ven.)
Казан / Qazan (tot.)
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Venäma
Eläjiden lugu (2022)	1,259,173 ristitud
Pind	638,39 km²
Pämez'	Il'sur Metšin; (kül'mku 2005—)
Telefonkod	+7−843-xxx-xxxx
Avtokod	16, 116, 716
Aigvö	UTC+3 (MSK+0)

Kazanin rajonad:
1. Aviasauvomižen rajon
2. Vahitovan rajon
3. Kirovan rajon
4. Moskvan rajon
5. Uden Savinovon rajon
6. Volgaveren rajon
7. Nevondkundaline rajon

Kazan' (ven.: Каза́нь, tot.: Казан / Qazan) om kudenz' surtte millionerlidn, lidnümbrik da järed raudtesol'm Venämas. Se om Tatarstanan Tazovaldkundan pälidn da kaikiš suremb lidn.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ezmäižen kerdan lidn mainitase kirjutadud purtkiš vl 1391. Vozil 1438−1552 Kazan' oli Kazanin hankundan pälidnan. Vl 2005 oigetihe Kazanin olendan tuhant voz'päiväd.

Kazan' šingotase mašinansauvomižel (koume aviategint), himižel i kivivoinhimižel sarakoil, sömtegimištol, turizmal (3,5 mln turistoid vl 2019), bankoil.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase Kazank-jogen molembil randoil sen Volgha lanktendan sijas, Volgan hural randal, 60 metrad valdmeren pindan päl keskmäižel korktusel. Matkad Moskvhasai om 820 km päivlaskmha orhal.

Kazan' om lidnümbrikon üks'jäine eländpunkt. Lidn jagase seičemeks administrativižeks rajonaks. Severziden-se rajoniden administracijad oma ühthižed, kaik nell' om niid, sen ližaks vanhan lidnan ičeze administracii radab.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe Kazan'-lidnan eläjiden lugu oli 1 143 535 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Enamba 1,7 mln ristituid elädas lidnaglomeracijas (2022).

Rahvahad (vn 2010 rahvahanlugemine, enamba 0,3%)^[1]: venälaižed — 48,5%, totarlaižed — 47,4%, čuvašalaižed — 0,8%, ukrainalaižed — 0,4%, marilaižed — 0,3%, toižed rahvahad — 2,3%, rahvahuden ozutandata — 0,3%.

Transport[redaktiruida | redaktiruida purde]

Tähäsai kaikiš populärižemb kundaline transport om avtobusad, ned ottas kaikiden passažoroiden nell' videndest. Trolleibusad, tramvaid, kiruhtramvaid, ezilidnelektrojonused da taksid oma kundaližtransportaks mugažo. Kazanin metro om rados vspäi 2005 (vl 2015: 1 jono, 10 stancijad, 15,8 km raudted).

Kaks' päraudtestancijad, nell' avtobusstancijad, jogistancii i jogiport oma lidnas. Ümbäravtote i avtotesild Volgas päliči oma olmas.

Rahvahidenkeskeine civiline Kazan'-lendimport Gabdulla Tukain nimed^[2] (tot.: Габдулла Тукай исемендәге Казан Аэропорты, КЗН / KZN / UWKD, 3,8 mln passažiroid vl 2021) sijadase 26 km suvipäivnouzmha lidnan keskusespäi. Se tegeb reisid Venämadme da Keskuzazjian maihe, mugažo čarterreisid Venäman turistoiden navedijoihe verhiže maihe. Om erasid il'mteid Tatarstanan-ki järedoihe lidnoihe. Sen ližaks, viž penembid lendimportad oma avaitud lidnas da sen ümbrištos: Borisoglebskoje (Kazanin aviategimen kodvport), Judino (Kazanin punolendimiden tegimen kodvport), Kurkači i Višnövk (sportaviacii i ühthižen kävutandan), privatine Karaiševo-lendimport.

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidnan merii (2014)
Kazanin lidnankeskuz Kremlinke tagamal (2003)
«Kul Šarif»-pämečet' Kremliš, vn 2016 nägu
Kazanin Jumalanmaman mez'jumalankodi, vn 2020 nägu
Kaikiden religijoiden pühäpert', vn 2017 nägu
Kazanin likutimensauvomižen tegimištoline ühtelmaz (kontor i tulend, 2011)
IT-park vl 2015
Kazanin (Volgaveren) federaližen universitetan tedokirjišt Nikolai Lobačevskijan nimed (2020)
Tataran valdkundaline akademine teatr Galiasgar Kamalan nimed (2009)
Tataran valdkundaline «Ekijat»-tätüteatr (2017, Sarn)
«Ak Bars Arena» (2018, vll 2013−2019 «Kazan' Arena»)
«Korston»-moll i adivpert' (2013)
Jogivagzal vl 2010
Kazan'-lendimportan terminalad vl 2014
Kazan'-Passažiroiden-päraudtestancii vl 2007

Tetabad sündnuded[redaktiruida | redaktiruida purde]

Al'bert Asadullin (sünd. 1948) — Nevondkundaližen Ühtištusen i Venäman pajatai.
Čulpan Hamatova (sünd. 1975) — totarlaine naine, Venäman aktris, TV-vedai, kundan šingotai.
Gajaz Ishaki (sünd. 1878 − kol. 1954) — oli totarlaine kirjutai da politik.
MakSim (Marina Abrosimova) (sünd. 1983) — venälaine pajatai.
Födor Šaläpin (sünd. 1873 − kol. 1938) — oli venälaine operan pajatai.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Kazan'-lidnan tobmuden aluzkundoiden oficialine portal (kzn.ru). (ven.) (angl.) (tot.)

Kazan' Vikiaitas

	Tatarstanan Tazovaldkundan lidnad
	Agriz \| Al'met'jevsk \| Arsk \| Aznakajevo \| Bavli \| Bolgar \| Bugul'm \| Buinsk \| Čistopol' \| Innopolis \| Jarčalli \| Jelabug \| Kazan' \| Kukmor \| Laiševo \| Leninogorsk \| Mamadiš \| Mendelejevsk \| Menzelinsk \| Nižnekamsk \| Nurlat \| Zainsk \| Zelenodol'sk \| Tetüši

	Venälaižen Federacijan subjektoiden pälidnad
	Abakan \| Alauz'lidn \| Anadir' \| Arhangel'sk \| Astrahan' \| Barnaul \| Belgorod \| Birobidžan \| Blagoveščensk \| Bränsk \| Čeboksarad \| Čeläbinsk \| Čerkessk \| Čit \| Elist \| Gatčin \| Gorno-Altaisk \| Groznii \| Habarovsk \| Hanti-Mansiisk \| Irkutsk \| Iževsk \| Ivanovo \| Jakutsk \| Jaroslavl' \| Jekaterinburg \| Joškar-Ol \| Kaliningrad \| Kalug \| Kazan' \| Kemerovo \| Kirov \| Kizil \| Kostrom \| Krasnodar \| Krasnojarsk \| Kurgan \| Kursk \| Lipeck \| Magadan \| Magas \| Mahačkal \| Maikop \| Moskv \| Murmansk \| Nal'čik \| Nar'jan Mar \| Novosibirsk \| Omsk \| Orel \| Orenburg \| Penz \| Perm' \| Petropavlovsk Kamčatkal \| Petroskoi \| Piter \| Pskov \| Rostov Donal \| Räzan' \| Salehard \| Samar \| Saransk \| Saratov \| Siktivkar \| Simferopol' (de fakto) \| Sevastopol' (de fakto) \| Smolensk \| Stavropol' \| Sur' Uz'lidn \| Suvisahalinsk \| Tambov \| Tomsk \| Tul \| Tver' \| Tümen' \| Uf \| Ulan Ude \| Ul'janovsk \| Vladikavkaz \| Vladimir \| Vladivostok \| Volgograd \| Vologd \| Voronež

[1] Национальный состав населения Республики Татарстан по переписи 2010 года по городским округам и районам (Tatarstanan Tazovaldkundan ristitišton rahvahaline mülükund vn 2010 rahvahanlugemižen mödhe lidnümbrikoidme da rajonidme) // Tatstat.ru, 3 lpp. — Lp. 3. (ven.)

[2] Kazan'-lendimportan sait (kazan.aero). (ven.) (angl.) (tot.)

[1]

[2]