Magadan

Magadan
Магадан
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Venäma
Eläjiden lugu (2025)	90,421 ristitud
Pind	295 km²
Pämez'	Larisa Polikanova; (keväz'ku 2025—)
Telefonkod	+7−4132-xxx-xxx
Avtokod	49
Aigvö	UTC+11 (MSK+8)

Magadan (ven.: Магада́н) om lidn da lidnümbrik Venäman pohjoižpäivnouzmas. Se om Magadanan agjan administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn, meriport.

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud vl 1929 radnikžiloks otmaha kävutamižhe Koliman randan tarbhaižid kaivatusid, sidä kesken kuldad. Radnikžilo sai lidnan statusad vl 1939.

Magadan šingotase meriportal, kohenduzmehanižel tegimel (kaivuztehnik), sauvondmaterialiden pästandal (punümbriradai kombinat, panel'pertinsauvondan tegim), sömtegimištol (maidtegim, leibtegim, kalanümbriradai tegim, mineralveden tegim). Agjan kaivuzkompanijoiden päfaterad sijadasoiš lidnas. Magadanan LEK otab hiled poltuseks.

Geografijan andmused

Lidn sijadase ümbrikon suves, seižub Ohotskan meren randištol, Magadank-jogen muugotil randoil, 70 m ü.m.t. keskmäižel korktusel, om ümbärtud sambnuzil vulkanoil. Lidnümbrikon röunoiš znamasine jogi om Dukč. Matkad Moskvhasai avtotedme om 9709 km.

Klimat om subarktine meren valatoitusenke. Voden keskmäine lämuz om −2,7 C°, heinkun-elokun +11,8..+12,0 C°, tal'vkun-uhokun −14,9..−16,4 C°. Ekstremumad oma −37,0 C° (tal'vku) i +27,8 C° (heinku). Kezaaigan minimum om −3,0 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +3,3 C° (tal'vku, uhoku). Ei voi panda halad heinkus vaiše (minimum +2,0 C°). Paneb sadegid 561 mm vodes, enamba elokus-redukus (77..93 mm kus), vähemba vilukus-keväz'kus (13..17 mm kus). Meriveden lämuz voib vajehtadas −1,8..+18,0 C° röunoiš, meri oleleb jädunu kül'mkus-sulakus, veden keskmäine lämuz om +12 C° heinkus-elokus.

Tobmuz

Kaik kaks' lidnanvuittušt žilod mülüdas lidnümbrikho Magadan-lidnan ližaks: Sokol (4806 rist. vl 2017) i Uptar (2109 rist. vl 2017).

Lidnümbrikon tobmuden pämez' om sen Merijan pämez' (mer). Edeline mer om Jurii Grišan (kül'mku 2015 — uhoku 2025). Sätud merijan ramuziš territorialine administracii ohjandab Sokol- i Uptar-žiloil (vll 2002−2015 ičeze administracijad oliba molembiš žiloiš). Lidnan Duman ezimez' om Sergei Smirnov vn 2016 tal'vkuspäi.

Eläjad

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 95 982 ristitud, vn 2021 — 90 757 ristitud. Vl 2017 lidnan ristitišt oli 92 711 eläjad, lidnümbrikon 99 626 eläjad. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 155 tuhad eläjid vl 1991 (ende mülütihe sihe Sokol- i Uptar-žiloiden eläjid).

Ortodoksižen hristanuskondan ühesa pühäpertid^[1] oma saudud lidnas: Eläban Eziauguižen Stroican kafedraline päjumalanpert' (om saudud vll 2001−2011), nell' jumalanpertid, ph. Sergii Radonežalaižen loičendpert', kaks' časounäd, valatusiden pühäpert'. Protestantine seičemenden päivän adventistoiden pühäpert' om avaitud mugažo.

Openduz

Lapsiden opendusen aluzkundad oma koumekümne üks' nimitadud i nomeruidud päivkodid (nomer 1..4, 7, 13, 15, 20, 31, 33, 35, 38, 39, 42, 44, 45, 46, 50, 53, 55, 57..61, 63, 66, 67, 69, Sokol-žilon nomer 64, Uptar-žilon nomer 65), kaks' augotižškolad-päivkodid (nomer 9 i 72), kümne keskškolad (nomer 2, 4, 7, 15, 18, 21, 28, 29, Sokol-žilon nomer 20, Uptar-žilon nomer 23), koume liceid (nomer 1, 14 i ekologiž-biologine), koume gimnazijad (nomer 13, 24, 30), avoin (aterjoiden) škol, lapsiden da norišton sädamižen pert'kulu, muzikškol, kaks' čomamahtoiden školad, kahesa sportškolad (nomer 1, 3, 4, olimpižen varan koume školad (boks, hihtandvoibištelendad, mägisuksed), Sokol-žilon sportškol nomer 5 i parašutsportan škol).

Professionaližen opendusen aluzkundad oma Pohjoižpäivnouzmaine valdkundaline universitet^[2] (alusenpanend 1960 kut pedinstitut, 2,1 tuh. üläopenikoid, koume institutad i ližaopendusen fakul'tet), koume kolledžad (servisan da tehnologijoiden^[3] (kaks' adresad), čomamahtoiden^[4], medicinine^[5]), tegimištoline tehnikum^[6], sömižen industrijan da holitišiden sferan licei.

Transport

Maršruttaksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Avtobusad ühtenzoittas lidnad agjan eländpunktoidenke, ei ole raudteid. Meriport radab vodes läbi, tal'vel jänmurendajiden abul.

Rahvahidenkeskeine soda- da civiline Magadan (Sokol)-lendimport V. Visockijan nimed^[7] (GDX / UHMM / МДС, 471 tuh. passažiroid vl 2021) sijadase vižkümnes kudes kilometras pohjoižhe lidnaspäi läz «Kolim»-avtoted da Sokol-žilod. Tehtas reisid Edahaižen Päivnouzmman lidnoihe, Sibirin suven järedoihe lidnoihe, Moskvha i Piterihe. Pen' civiline Magadan-13-lendimport sijadase koumetoštkümnes kilometras läz «Kolim»-avtoted, sišpäi tehtas čarterreisid.

Galerei

«Severovostokzoloto»-kompanijan kontor (2020)
Eläban Eziauguižen Stroican kafedraline päjumalanpert', vn 2013 nägu
Pühän Hengen Tulendan apostolihe jumalanpert', vn 2013 nägu (letihe vll 1988−1991, ende kafedraline päjumalanpert')
Magadanan muzikdramteatr M. Gor'kijan nimed (2020)
Magadanan tedokirjišt A. Puškinan nimed (2017)
«Gornäk»-kinoteatr (2020)
Lidnan sportpert'kulu (2018)
Magadanan kül'bendrand, 10. heinku 2011
Jügulaivan joudutand kivihilespäi Magadanan torguindmeriportas vl 2014
Magadan (Sokol)-lendimport vl 2019

Homaičendad

↑ Magadanan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
↑ Pohjoižpäivnouzmaižen valdkundaližen universitetan sait (svgu.ru). (ven.) (+tedod anglijan i kitajan kelil)
↑ Magadanan agjan servisan da tehnologijoiden kolledžan sait (tk.mag.eduru.ru). (ven.)
↑ Magadanan čomamahtoiden kolledžan sait (magartkolledg.ru). (ven.)
↑ Magadanan agjan medkolledžan sait (momk.mag.medobl.ru). (ven.)
↑ Magadanan tegimištoližen tehnikuman sait (mprt.mag.eduru.ru). (ven.)
↑ Rahvahidenkeskeižen Magadan-lendimportan sait (airport-magadan.ru). (ven.)

Irdkosketused

Magadan Vikiaitas

	Magadanan agjan lidnad
	Magadan \| Susuman

	Venälaižen Federacijan subjektoiden pälidnad
	Abakan \| Alauz'lidn \| Anadir' \| Arhangel'sk \| Astrahan' \| Barnaul \| Belgorod \| Birobidžan \| Blagoveščensk \| Bränsk \| Čeboksarad \| Čeläbinsk \| Čerkessk \| Čit \| Elist \| Gatčin \| Gorno-Altaisk \| Groznii \| Habarovsk \| Hanti-Mansiisk \| Irkutsk \| Iževsk \| Ivanovo \| Jakutsk \| Jaroslavl' \| Jekaterinburg \| Joškar-Ol \| Kaliningrad \| Kalug \| Kazan' \| Kemerovo \| Kirov \| Kizil \| Kostrom \| Krasnodar \| Krasnogorsk \| Krasnojarsk \| Kurgan \| Kursk \| Lipeck \| Magadan \| Magas \| Mahačkal \| Maikop \| Moskv \| Murmansk \| Nal'čik \| Nar'jan Mar \| Novosibirsk \| Omsk \| Orel \| Orenburg \| Penz \| Perm' \| Petropavlovsk Kamčatkal \| Petroskoi \| Piter \| Pskov \| Rostov Donal \| Räzan' \| Salehard \| Samar \| Saransk \| Saratov \| Siktivkar \| Simferopol' (de fakto) \| Sevastopol' (de fakto) \| Smolensk \| Stavropol' \| Sur' Uz'lidn \| Suvisahalinsk \| Tambov \| Tomsk \| Tul \| Tver' \| Tümen' \| Uf \| Ulan Ude \| Ul'janovsk \| Vladikavkaz \| Vladimir \| Vladivostok \| Volgograd \| Vologd \| Voronež

[1] Magadanan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)

[2] Pohjoižpäivnouzmaižen valdkundaližen universitetan sait (svgu.ru). (ven.) (+tedod anglijan i kitajan kelil)

[3] Magadanan agjan servisan da tehnologijoiden kolledžan sait (tk.mag.eduru.ru). (ven.)

[4] Magadanan čomamahtoiden kolledžan sait (magartkolledg.ru). (ven.)

[5] Magadanan agjan medkolledžan sait (momk.mag.medobl.ru). (ven.)

[6] Magadanan tegimištoližen tehnikuman sait (mprt.mag.eduru.ru). (ven.)

[7] Rahvahidenkeskeižen Magadan-lendimportan sait (airport-magadan.ru). (ven.)

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]