Rostov Donal

Rostov Donal
Ростов-на-Дону
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Venäma
Eläjiden lugu (2017)	1,125,299 ristitud
Pind	348,5 km²
Pämez'	Zinaida Nejarohina; (reduku 2014—)
Telefonkod	+7−863-xxx-xxxx
Avtokod	61, 161
Aigvö	UTC+3 (MSK+0)

Rostov Donal (ven.: Ростов-на-Дону, paksus muite Rostov paginas) om millionerlidn, kaikiš järedamb Venäman suves. Se om Rostovan agjan da Federativižen Suviümbrikon administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn.

Tetab muštatiž sanub: «Odess om mamam, Rostov om tatam».

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunktan aluz om pandud vl 1749 Jelizaveta Petrovna-imperatornaižen kirjeižen mödhe. Se sai lidnan statusad vl 1807.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase Päivnouzmaižen Evropan alangišton suvipäivlaskmas, seižub Don-jogen oiktal randal tobjimalaz, 50 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Rostovan keskusespäi jogensuhusai da Azovmerhesai om 46 km, matkad Moskvhasai om 1092 km. Ezilidnad oma Aksai päivnouzmas, Bataisk suves i Azov suvipäivlaskmaižes poles.

Rostov Donal om lidnümbrikon üks'jäine eländpunkt.

Administrativine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidnan rajonad:
Vorošilovan rajon Pervomaiskii-rajon Proletarskii-rajon Oktäbrskii-rajon Kirovan rajon Leninan rajon Nevondkundaline rajon Raudterajon

№	Rajon	Pind, km²	Ristitišt, rist.^[3]
1	Kirovan rajon	18,6	65322
2	Leninan rajon	13,0	80240
3	Nevondkundaline rajon	85,4	175725
4	Oktäbrskii-rajon	49,5	165874
5	Pervomaiskii-rajon	44,1	180061
6	Proletarskii-rajon	37,1	120665
7	Raudterajon	69,0	102044
8	Vorošilovan rajon	38,0	213802

Nügüd' oma sauvomas lidnas:

ühesanz' rajon — Levencovan, sijadase Nevondkundaližen rajonan röunoiš. Sen üks' päižiš prospektoišpäi nimitase Aleksandr Solženicinan oiktastuseks^[4].
kümnenz' rajon — Suvorovan, Venäman Vastustuzministerstvan pensiimehiden da sodamehiden elämha tobjimalaz, tähäsai mülüb Oktäbrskii-rajonha.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Rostov Donal om millionerlidnaks vspäi 1987. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 1 089 261 ristitud. Kaik eläb enamba 2,16 mln ristituid Rostovan aglomeracijan röunoiš. Läz 2,7 mln eläjid om Rostovan i Šahtin policentrižes aglomeracijas (koumanz' surtte valdkundas).

Tobmuden struktur[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidnan Suiman sauvuz.

Kaik om 40 valitud deputatad Rostov-lidnan Dumas. Peitol'ne änestuz tegese koumemandatižiš valičendümbrikoiš mažoritarižen valičemižsisteman pohjal. Deputatad pandas eloho ičeze valdatusid aigotel'di, niiden valdatusiden strok om 5 vot. Duman ezimez' radab lidnan pämeheks.

Vll 1996−2014 Mihail Černišov radoi lidnan pämehen (meran), sid' tühjitihe meran radsijad. Vitalii Kušnaröv radab lidnan administracijan pämehen vn 2016 kül'mkuspäi.

Lidnan praznikad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidnan päiv praznikoičese sügüz'kun koumandel pühäpäiväl.^[5]

Tetabad ristitud[redaktiruida | redaktiruida purde]

Sündnuded

Irina Allegrova (sünd. 1952) — Nevondkundaližen Ühtištusen i Venäman estradan pajatai naine, aktris.
Aleksandr Kaidanovskii (1946−1995) — oli Nevondkundaližen Ühtištusen i Venäman akt'or, režissör da scenarist.
Viktorija Lopiröva (sünd. 1983) — Venäman model' da TV-vedai.
Eva Rivas (Valerija Rešetnikova-Caturän) (sünd. 1987) — Venäman da Armenijan popmuzikan armenijankel'ne (päpaloin) pajatai naine.
Sergei Žigunov (sünd. 1963) — Nevondkundaližen Ühtištusen i Venäman akt'or, kinon prodüser da TV-vedai.

Elänuded

Tat'jana Kotova (sünd. 1985) — Venäman model', Venäman da Ukrainan estradan pajatai naine.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Rostov Donal Vikiaitas

	Rostovan agjan lidnad
	Aksai \| Azov \| Bataisk \| Cimlänsk \| Doneck \| Gukovo \| Kamensk Šahtil \| Konstantinovsk \| Millerovo \| Morozovsk \| Novočerkassk \| Novošahtinsk \| Proletarsk \| Rostov Donal \| Rusked Sulin \| Sal'sk \| Semikarakorsk \| Šahti \| Zernograd \| Zverevo \| Taganrog \| Vauged Kalitv \| Volgodonsk

	Venälaižen Federacijan subjektoiden pälidnad
	Abakan \| Alauz'lidn \| Anadir' \| Arhangel'sk \| Astrahan' \| Barnaul \| Belgorod \| Birobidžan \| Blagoveščensk \| Bränsk \| Čeboksarad \| Čeläbinsk \| Čerkessk \| Čit \| Elist \| Gatčin \| Gorno-Altaisk \| Groznii \| Habarovsk \| Hanti-Mansiisk \| Irkutsk \| Iževsk \| Ivanovo \| Jakutsk \| Jaroslavl' \| Jekaterinburg \| Joškar-Ol \| Kaliningrad \| Kalug \| Kazan' \| Kemerovo \| Kirov \| Kizil \| Kostrom \| Krasnodar \| Krasnojarsk \| Kurgan \| Kursk \| Lipeck \| Magadan \| Magas \| Mahačkal \| Maikop \| Moskv \| Murmansk \| Nal'čik \| Nar'jan Mar \| Novosibirsk \| Omsk \| Orel \| Orenburg \| Penz \| Perm' \| Petropavlovsk Kamčatkal \| Petroskoi \| Piter \| Pskov \| Rostov Donal \| Räzan' \| Salehard \| Samar \| Saransk \| Saratov \| Siktivkar \| Simferopol' (de fakto) \| Sevastopol' (de fakto) \| Smolensk \| Stavropol' \| Sur' Uz'lidn \| Suvisahalinsk \| Tambov \| Tomsk \| Tul \| Tver' \| Tümen' \| Uf \| Ulan Ude \| Ul'janovsk \| Vladikavkaz \| Vladimir \| Vladivostok \| Volgograd \| Vologd \| Voronež

[1] Venälaižen Federacijan ristitišton lugumär municipaližen ühtnikan mödhe vn 2017 31. päiväl heinkud. — Rosstat (gks.ru). (ven.)

[2] Rostovan Donal-lidnan pol'he. — Lidnadministracijan sait (rostov-gorod.ru). (ven.)

[3] Rostovan agjan ristitišton lugumär vn 2014 1. päiväl vilukud. — Rosstat (rostov.gks.ru). (ven.)

[4] Писатель останется в городе (Kirjutai jäb lidnas). — Российская газета (rg.ru). — 2008. — 8. reduku. (ven.)

[5] Rostovan Donal-lidnan päkäskuz. — Lidnadministracijan sait (rostov-gorod.ru). (ven.)

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]