Sal'sk

Sal'sk
Сальск
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Venäma
Eläjiden lugu (2018)	57,622 ristitud
Pind	43,88 km²
Pämez'	Vladimir Semetuhin; (eloku 2016—)
Telefonkod	+7−86 372-xx-xxx
Avtokod	61, 161
Aigvö	UTC+3 (MSK+0)

Sal'sk (ven.: Сальск) om Venäman lidn, lidnankund da raudtesol'm Rostovan agjan suves. Se om Sal'skan rajonan administrativine keskuz.

Istorii[vajehta | vajehtada tekst]

Ezmäižen eländpunktan aluz oli pandud vl 1812 kuti Judičev-futor, vspäi 1849 — Voroncovskoje-žilo, nimitihe Voroncovsko-Nikolajevskoje-žiloks 20. voz'sadan augotišespäi, se oli makundan keskuseks. Vl 1899 saudihe «Tihoreck — Caricin»-raudtejonod Torgovai-stancijanke žilonno. Vl 1916 raudtejono ühtenzoiti stancijad Bataiskanke, i stancii kändihe raudtesol'meks. Torgovii-žilo stancijanke sai lidnan statusad vl 1926, sil-žo aigal udesnimitihe nügüdläižikš i sirtihe ümbrikon (ende makund) keskust lidnha, vspäi 1930 Sal'skan rajonan keskuz. Toižen mail'man sodan aigan lidn oli okkupiruidud nacistoil (31.07.1942 — 22.01.1943). Ühtištuihe Voroncovsko-Nikolajevskoje-žilod lidnanke vn 1957 kezakuspäi, Kapustino-žilod lendimportanke vspäi 1962.

Sal'sk šingotase tagondpressmašiništon tegimel, sauvondmaterialiden pästandal (savič, trotuarapakut), sömtegimištol (leibänkombinat, maidon edheotand), raudten edheotandoil, kivivoin i londuseližen gazan kompressorstancijoil, mugažo mebel'fabrik, kombisömän tegim, kaks' tipografijad i bumagšauguiden tegim ratas lidnas, järed kivivointerminal.

Geografijan andmused[vajehta | vajehtada tekst]

Lidn sijadase rajonan keskuzpalas, Keskmäine Jegorlik-jogen oiktal randal tobjimalaz (ven.: Средний Егорлык 129 km pitte, Donan hurapol'ne bassein), 29 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Voroncovo-Nikolajevskoje-vezivaradim om jogel lidnan röunoiš. Matkad Rostovhasai Donal om 163 km päivlaskmha-lodeheze orhal, 188 km avtotel vai raudtel. Lähembaižed lidnad oma Proletarsk 29 km pohjoižpäivnouzmha orhal, 32 km avtotedme vai raudtedme, i Gorodovikovsk (Kalmikii) 53 km suvipäivnouzmha orhal vai 60 km avtotedme.

Sal'sk om lidnankundan üks'jäine eländpunkt.

Eläjad[vajehta | vajehtada tekst]

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 61 316 ristitud, rajonan viž ühesandest. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 61..64 tuhad eläjad vll 1986−2011 (64 700 rist. vl 1998).

Rahvahad (2010): venälaižed — 92,7%, turkad — 1,6%, armenijalaižed — 1,3%, ukrainalaižed — 1,1%, toižed rahvahad — 3,3%.

Professionaližen opendusen aluzkundad oma Sal'skan industrialine tehnikum^[1], Sal'skan medicinine tehnikum^[2], Sal'skan ekonomikan da oiktusen tehnikum^[3], Sal'skan kozakišton kadetine proflicei.

Galerei[vajehta | vajehtada tekst]

Lidnan ohjastusen pert'
Phh. Kirillan i Mefodijan ortodoksine päjumalanpert'
Bumagšauguiden tegim (2017)
Sal'skan industrialine tehnikum
Kul'turkeskuz

Homaičendad[vajehta | vajehtada tekst]

Irdkosketused[vajehta | vajehtada tekst]

Lidnan tobmuden aluzkundoiden sait (adm-salsk.ru) (ven.)

Sal'sk Vikiaitas

	Rostovan agjan lidnad
	Aksai \| Azov \| Bataisk \| Cimlänsk \| Doneck \| Gukovo \| Kamensk Šahtil \| Konstantinovsk \| Millerovo \| Morozovsk \| Novočerkassk \| Novošahtinsk \| Proletarsk \| Rostov Donal \| Rusked Sulin \| Sal'sk \| Semikarakorsk \| Šahti \| Zernograd \| Zverevo \| Taganrog \| Vauged Kalitv \| Volgodonsk

[1] Sal'skan industrialižen tehnikuman sait (sit-salsk.ru). (ven.)

[2] Sal'skan medicinižen tehnikuman sait (medsalsk.ru). (ven.)

[3] Sal'skan ekonomikan da oiktusen tehnikuman sait (salsk-sept.ru). (ven.)

[1]

[2]

[3]