Proletarsk (lidn)

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Proletarsk
Пролетарск
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2019) 18 781 ristitud
Pind 14 km²
Pämez' Maksim Tolpinskii
(sügüz'ku 2 019—)
Telefonkod +7-86 374-xx-xxx
Avtokod 61, 161
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Proletarsk (ven.: Пролета́рск) om Venäman lidn, lidnankund da transporttesol'm Rostovan agjan suves. Se om Proletarskan rajonan administrativine keskuz.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Amuine lidnut oli olmas torguindtel Kavkazaspäi. Nügüdläižen eländpunktan aluz om pandud Kara-Čaplak-tahondas 17. voz'sadal. Tundištihe sidä stanicaks oficialižikš vn 1875 3. päiväl heinkud da anttihe Velikoknäžeskai-nimitust (ven.: станица Великокняжеская). Udesnimitihe sidä Proletarskai-stanicaks VCIK:an käskön mödhe vs 1925 elokun 17. päiväspäi. Toižen mail'man sodan aigan lidn oli muretud paloin. Stanic sai lidnan statusad nügüdläiženke nimitusenke vn 1970 24. päiväl heinkud.

Proletarsk šingotase kabelän tegimel, hebonvodinfermal, sömtegimištol (leibproduktoiden kombinat, Rosrezerv:an «Kavkaz»-edheotand, kalategim).

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase rajonan keskuzpalas, Kuman da Maničun alangos, Vesölovskoje-vezivaradimen Čeprak-lahten oiktal randal (Donan huran Manič-ližajogen vago), 15 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Vezivaradimen pind om 238 km², 10 m ü.m.t., täuttihe vl 1941. Proletarskan vezivaradimen padosein om saudud vl 1936, se sijadase jogen pävagol 10 km suvipäivlaskmha Maničstroi-žilonno. Matkad Kalmikijan röunhasai om 25 km suvipäivnouzmha orhal, Rostovhasai Donal om 164 km päivlaskmha-lodeheze orhal, 215 km avtotel vai raudtel. Lähembaine lidn om Sal'sk 29 km suvipäivlaskmha orhal, 32 km avtotedme vai raudtedme. Proletarskai-raudtestancii (ven.: Пролетарская) radab «Sal'sk — Volgograd»-keskustal vspäi 1899.

Koume pen't žilod mülüdas lidnankundha Proletarskan ližaks: Kirsalovo, Konarmeiskii, Primaničskii.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 1939 stanican ristitišt oli 11 300 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 20 267 ristitud, rajonan viž ühesandest. Ristitišton lugu vajehtab 19..20 tuhad eläjid röunoiš vspäi 1979, kaikiš suremb oli 20 300 ristitud vl 2011. Ortodoksižen hristanuskondan kaks' jumalanpertid oma udessündutamižes.

Rahvahad (2010): venälaižed — 92,7%, čiganalaižed — 2,4%, armenijalaižed — 1,3%, toižed rahvahad — 3,6%.

Professionaližen opendusen aluzkund om Proletarskan agrotehnologine tehnikum.[1]

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Proletarskan agrotehnologižen tehnikuman sait (патт.рф). (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]


Rostovan agjan lidnad
Aksai | Azov | Bataisk | Cimlänsk | Doneck | Gukovo | Kamensk Šahtil | Konstantinovsk | Millerovo | Morozovsk | Novočerkassk | Novošahtinsk | Proletarsk | Rostov Donal | Rusked Sulin | Sal'sk | Semikarakorsk | Šahti | Zernograd | Zverevo | Taganrog | Vauged Kalitv | Volgodonsk