Kaliningrad

Kaliningrad
Калининград
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Venäma
Eläjiden lugu (2024)	489,584 ristitud
Pind	224,7 km²
Pämez'	Oleg Aminov; (semendku 2023—)
Telefonkod	+7−4012-xxx-xxx
Avtokod	39, 91
Aigvö	UTC+2 (MSK−1)

Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.

Kaliningrad (ven.: Калинингра́д, edel 1946. vot — saks.: Königsberg i ven.: Короле́вец, amuižiš aigoiš Tvangste, ven.: Тва́нгсте) om lidn da lidnümbrik Venäman päivlaskmaižes anklavas. Se om Kaliningradan agjan pälidn da kaikiš suremb lidn.

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud vl 1255.

Vspäi 1945 NSTÜ anasti lidnad Saksanmal kaikenke Päivnouzmaiženke Prussijanke ühtes Toižen mail'man sodan aigan. Mülütihe Venäman NFST:ha territorijad lidnanke, i vhesai 1947 vajehtihe saksalašt ristitištod nevondkundaližil rahvahanikoil. Lidn om valdkundröunanverine zon kaiken agjan kartte, i om äi sodavägid ümbrištos.

Kaliningrad šingotase järedal meriportal, laivansauvomižen, vagonansauvomižen i gazavtomatikan tegimil, kebnavtoiden ühthekeradusen edheotandoil, turizmal (enamba mi sada adivpertid).

Geografijan andmused

Lidn sijadase Pregol'-jogensun randoil (ven.: Прего́ля) i Baltijan meren suvipäivlaskmaižel randal (Kaliningradan (Vislan) laht), viž metrad ü.m.t. keskmäižel korktusel.

Matkad Moskvhasai om 1290 km päivnouzmha orhal. Lähembaižed järedad lidnad oma Ol'štin 100 km suvhe orhal, Gdan'skan aglomeracii 125 km päivlaskmha i Klaiped 120 km pohjoižhe.

Klimat om ven, meren i kontinentaližen klimatan röunal. Tal'v om pehmed. Voden keskmäine lämuz om +8,3 C°, kezakun-elokun +16,1..+18,5 C°, tal'vkun-uhokun −1,2..+0,4 C°. Ekstremumad oma −33,3 C° (uhoku) i +36,5 C° (heinku, eloku). Kezaaigan minimum om +0,7 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +16,9 C° (uhoku). Ei voi panda halad kezakus-elokus. Paneb sadegid 816 mm vodes, enamba heinkus-elokus (91 mm kus) i redukus (86 mm), vähemba sulakus (38 mm).

Tobmuz

Kaliningrad jagase koumeks (edel 2009. vot jagoihe videks) administrativižeks rajonaks, ned ei olgoi municipaližikš ühtnikoikš. Lidn om lidnümbrikon üks'jäižeks eländpunktaks.

Edeližed lidnan pämehed oma Jevgenii Lübivii (reduku 2021 — keväz'ku 2023), Andrei Kropotkin (reduku 2020 — reduku 2021), Aleksei Silanov (sulaku 2018 — reduku 2020).

Eläjad

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 431 902 ristitud, vn 2021 — 490 449 ristitud, se ristitišt oli kaikiš suremb. Kaik 467 289 eläjad oli lidnas vl 2017. Läz 715 tuhad ristituid (2002) elädas ezilidnoidenke, se om koume nelländest agjan ristitištos.

Rahvahad (2010): venälaižed — 81,3 %, ukrainalaižed — 3,7 %, vaugedvenälaižed — 3,5 %, armenijalaižed — 0,7 %, totarlaižed — 0,5 %, saksalaižed — 0,4 %, litvalaižed — 0,4 %, pol'šanmalaižed — 0,3 %, toižed rahvahad — 2,2 %, rahvahuden ozutandata — 7,0 %.

Lidnan üläopendusen aluzkundad oma Baltijan federaline universitet Immanuil Kantan nimed^[1], Kaliningradan valdkundaline tehnine universitet^[2] i sen Baltijan kalanpüdon laivišton valdkundaline akademii, Kaliningradan röunmaradnikoičendan institut, mugažo om Piterin üläopendusen aluzkundoiden filialoid (südäiazjoiden ministrusen universitet, sodameriinstitut).

Galerei

Lidnan merijan (Administracijan) sauvuz vl 2016
Agjan simvol — Istorine Kafedraline päjumalanpert' (nügüd' sen i Immanuel' Kantan muzei, koncertholl, hristanuskondan koumen časounän sijaduz), vn 2017 nägu
Hristan Päzutajan pühäpert' (om saudud 2004−2006), vn 2010 nägu
Laivansauvomižen «Jantar'»-tegim vl 2008
Baltijan federaližen universitetan «Fabrika»-biznesinkubator (2014)
Baltijan federaline universitet I. Kantan nimed, korpus nomer 1 administrativine (2008)
«Vitäz'»-laiv (muzei)
Agjan filarmonii, enzne «Zur heiligen Familie»-jumalanpert'
«Kaliningrad»-stadion (2018)
Kaliningrad-Passažirskii-päraudtestancijan sauvuz (Suvine vagzal) vl 2015

Tetabad sündnuded

Tat'jana i Ol'ga Arntgol'cad (sünd. 1982) — Venäman teatran da kinon aktrisad, sizared-kaks'jaižed.
Oleg Gazmanov (sünd. 1951) — Nevondkundaližen Ühtištusen i Venäman pajatai.
Immanuel' Kant (1724−1804) — oli saksalaine filosof.

Homaičendad

↑ Baltijan federaližen universitetan sait (kantiana.ru). (ven.) (angl.)
↑ Kaliningradan valdkundaližen tehnižen universitetan sait (klgtu.ru). (ven.)

Irdkosketused

Kaliningrad Vikiaitas

	Kaliningradan agjan lidnad
	Bagrationovsk \| Baltiisk \| Černähovsk \| Gur'jevsk \| Gusev \| Gvardeisk \| Kaliningrad \| Krasnoznamensk \| Laduškin \| Mamonovo \| Neman \| Nesterov \| Ozörsk \| Pionerskii \| Polessk \| Pravdinsk \| Primorsk \| Slavsk \| Sovetsk \| Svetlii \| Svetlogorsk \| Zelenogradsk

	Venälaižen Federacijan subjektoiden pälidnad
	Abakan \| Alauz'lidn \| Anadir' \| Arhangel'sk \| Astrahan' \| Barnaul \| Belgorod \| Birobidžan \| Blagoveščensk \| Bränsk \| Čeboksarad \| Čeläbinsk \| Čerkessk \| Čit \| Elist \| Gatčin \| Gorno-Altaisk \| Groznii \| Habarovsk \| Hanti-Mansiisk \| Irkutsk \| Iževsk \| Ivanovo \| Jakutsk \| Jaroslavl' \| Jekaterinburg \| Joškar-Ol \| Kaliningrad \| Kalug \| Kazan' \| Kemerovo \| Kirov \| Kizil \| Kostrom \| Krasnodar \| Krasnogorsk \| Krasnojarsk \| Kurgan \| Kursk \| Lipeck \| Magadan \| Magas \| Mahačkal \| Maikop \| Moskv \| Murmansk \| Nal'čik \| Nar'jan Mar \| Novosibirsk \| Omsk \| Orel \| Orenburg \| Penz \| Perm' \| Petropavlovsk Kamčatkal \| Petroskoi \| Piter \| Pskov \| Rostov Donal \| Räzan' \| Salehard \| Samar \| Saransk \| Saratov \| Siktivkar \| Simferopol' (de fakto) \| Sevastopol' (de fakto) \| Smolensk \| Stavropol' \| Sur' Uz'lidn \| Suvisahalinsk \| Tambov \| Tomsk \| Tul \| Tver' \| Tümen' \| Uf \| Ulan Ude \| Ul'janovsk \| Vladikavkaz \| Vladimir \| Vladivostok \| Volgograd \| Vologd \| Voronež

[1] Baltijan federaližen universitetan sait (kantiana.ru). (ven.) (angl.)

[2] Kaliningradan valdkundaližen tehnižen universitetan sait (klgtu.ru). (ven.)

[1]

[2]