Svetlii (Kaliningradan agj)

Svetlii
Светлый
	Lidnanznam;
Valdkund	Venäma
Eläjiden lugu (2020)	21,630 ristitud
Pind	26,35 km²
Pämez'	Sergei Bevz; (keväz'ku 2010—)
Telefonkod	+7−40 152-xx-xxx
Avtokod	39, 91
Aigvö	UTC+2 (MSK−1)

Svetlii (ven.: Све́тлый, saks.: Swetly, litv.: Cimerbūdė / Svetlas, pol'š.: Swietłyj; edel 1947. vot Cimmerbude, saks.: Zimmerbude «pert'kuluine») om Venäman lidn Kaliningradan agjan päivlaskmas. Se om Svetlijan lidnümbrikon administrativine keskuz.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidnan sijas zamk oli olmas 15. voz'sadal, no aigan mändes murenzihe i upsi lahtes. Eländpunktan aluz om pandud vl 1640, i Cimmerbude oli kalanpüdajiden peneks küläks 20. voz'sadahasai, alištui sur'vedele joga vodel. Saudud vll 1894−1901 merikanal päzui žilod sur'vezišpäi. Suren sodan aigan Rusked Armii anasti lidnad torata vn 1945 sulakus. Udesnimitihe Svetloje-žiloks vl 1947. Vn 1949 elokuspäi oli radnikžiloks. Vn 1955 6. päiväl redukud Svetloje sai lidnan statusad. Aigan mändes ühtenzoittihe Komsomol'skii-žilonke, enččel Paize-žilo (saks.: Peyse) oli kalanpüdajiden peneks küläks mugažo 14. voz'sadaspäi.

Svetlii šingotase laivoiden kohendusel^[1] i sömtegimišton edheotandoil (kalanümbriradajad tegimed, lihaproduktad, sojan ümbriradmine), merimetalližkonstrukcijoiden tehmižel^[2] i meriportal vemha kivivoid.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase Baltijan meren Kaliningradan merilaivkanalan randal, viž metrad ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Kaliningradan röunhasai om 20 km päivnouzmha kaikil teil. Lähembaižed lidnad oma Baltiisk 14 km päivlaskmha orhal (lahten kal't) vai 32 km avtotedme, Primorsk 10 km lodeheze orhal, 15 km raudtedme vai 21 km avtotedme i Laduškin 10 km suvhe lahten kal't. Baltijan Mec-raudtestancii (ven.: Балтийский Лес) radab vemha jüguid vaiše, se om sarakon «Kaliningrad — Baltiisk»-jonospäi lopstancijaks.

Kaik kümne žilod mülüdas lidnümbrikho Svetlijan ližaks. Lidnümbrikon pind — 80,23 km².

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 21 375 ristitud, lidnümbrikon — 27 622 ristitud. Lidnan ristitišt vajehtase 21..22 tuh. röunoiš vspäi 1996. Vl 2017 kaik 22 140 ristitud elihe lidnas i 29 049 ristitud kaikes lidnümbrikos, sil aigal lidnan i lidnümbrikon ristitišt oli kaikiš suremb.

Rahvahad (lidnan eläjad, enamba 0,4 % vl 2010, ozutadud rahvahudenke): venälaižed — 86,5 %, vaugedvenälaižed — 6,1 %, ukrainalaižed — 3,2 %, litvalaižed — 0,6 %, totarlaižed — 0,5 %, saksalaižed — 0,5 %, azerbaidžanlaižed — 0,4 %, toižed rahvahad — 2,2 %.

Ortodoksižen hristanuskondan koume jumalanpertid^[3] oma avaitud: Pühän Jumalanmaman Blagoveššenjan jumalanpert' (letihe vll 1989−1993), ph. Varvaran jumalanpert' (om saudud vll 1999−2007), ph. Aleksandr Nevalaižen časoun' (vspäi 2013). Katoližen jumalankodikundan phh. Pauloin da Gleban pühäpert' om olmas lidnas.

Mehatronikan da sömindustrijan kolledž^[4] om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks.

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidnümbrikon administracijan sauvuz (2012)
Ph. Varvara-moknikan jumalanpert', vn 2012 nägu
Kaliningradan merikanal i lidnan port vl 2012
Kul'turkeskuz (2012)
«Burevestnik»-torguimižbobuštuzkeskuz (Toroklind) vl 2012

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Svetlii (Kaliningradan agj) Vikiaitas

	Kaliningradan agjan lidnad
	Bagrationovsk \| Baltiisk \| Černähovsk \| Gur'jevsk \| Gusev \| Gvardeisk \| Kaliningrad \| Krasnoznamensk \| Laduškin \| Mamonovo \| Neman \| Nesterov \| Ozörsk \| Pionerskii \| Polessk \| Pravdinsk \| Primorsk \| Slavsk \| Sovetsk \| Svetlii \| Svetlogorsk \| Zelenogradsk

[1] Svetlijan laivankohendusen tegimen sait (svsrz.ru). (ven.)

[2] Svetlii-lidnan Metalližkonstrukcijoiden edheotandan sait (kliveryards.ru). (ven.) (angl.)

[3] Svetlijan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)

[4] Svetlii-lidnan Mehatronikan da sömindustrijan kolledžan sait (proftop39.ru). (ven.)

[1]

[2]

[3]

[4]