Čeläbinsk

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Čeläbinsk
Челябинск
 Lidnanznam
CoA of Chelyabinsk (2000).svg
 Flag
Flag of Chelyabinsk.svg
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2017) 1 198 858 ristitud
Pind 530 km²
ČeläbinskЧелябинск
Pämez' Evgenii Teftelev (2 014-)
Telefonkod +7-351-xxx-xxxx
Avtokod 74, 174
Aigvö UTC+5 (MSK+2)


Čeläbinsk (ven.: Челябинск) om millionerlidn da lidnümbrik Venämas. Se om Čeläbinskan agjan administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn.

Lidn om Venäman järed transporttesol'm, raudan da cinkan metallurgijan keskuz. Sigä pästtas surid torvid da ferroühthesuladusid, om äi metallan ümbriradmižen tegimid.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Nügüdläižen eländpunktan aluz om pandud vl 1736 kuti puine lidnuz baškiran Čeläb (Seläb)-külän sijas (ven.: Челяба, Селяба). Se sai lidnan statusad vl 1781, oficialižikš — vl 1787.

Vozil 1743-1781 lidn oli Isetin provincijan keskuseks, vozil 1804-1919 mülüi Orenburgan gubernijha.

Vl 1892 SamarUfZlatoust — Čeläbinsk raudte tuli lidnha, sidä tegihe Transsiban päten. Lidn šingotaškanzihe teravas, Venäman leibän (ühtenz' surtte) i čajun (kahtenz' surtte) biržad sijazisoiš täs edel revolücijad. Lidn kazvoi lujas ezmäižiden vižvoččiden planoiden aigan da Suren Voinan mändes.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase agjan pohjoižpäivnouzmas, Miass-jogen muugotil randoil (Obin bassein), Suviuralan pautkilpäi päivnouzmha, katl'uses 200-250 metrad korktusil. Tulleitomad päiväd ottas voden koumandest. Šeršni-vezivaradim Miass-jogel da koume järedad järved (Smolino, Pervoje, Sineglazovo) mülüdas lidnan territorijha. Miassan hural randal om Ural-region, oiktal randal Sibir' augotase.

Matkad lidnaspäi Moskvhasai om 1879 km päivlaskmha. Matkad Jekaterinburghasai om 200 kilometrad pohjoižhe. Kopeisk om Čeläbinskan päivnouzmaine kaimdai-lidn, ned röunatadas toine toiženke.

Čeläbinsk jagase seičemehe administrativižhe rajonha (vspäi 2014 — municipaliženke statusanke), sen ližaks enamba 20 eländpunktad-žilod mülüdas lidnümbrikho, kaik ned oma jagadud rajonidme. Administrativižed rajonad: Kalininan, Kurčatovan, Leninan, Metallurgine, Nevondkundaline, Traktortegimen da Keskuzrajon.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 1913 lidnan ristitišt oli 65 100 eläjad. Vn 2010 rahvahanlugemižen mödhe lidnümbrikon eläjiden lugu oli 1 130 132 ristitud. Kaikiš suremb lidnümbrikon ristitišt om nügüd'. Severz' hristanuskondan i islaman pühäpertid da iudaizman pühäpert' oma lidnas.

Rahvahad (enamba 0,4%, vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe): venälaižed — 82,9%, totarlaižed — 4,8%, baškiralaižed — 3,0%, ukrainalaižed — 1,4%, saksalaižed — 0,6%, vaugedvenälaižed — 0,4%; toižed — 2,7%, rahvahuden ozutandata — 4,2%.

Transport[redaktiruida | redaktiruida purde]

Rahvahidenkeskeine civiline Čeläbinsk (Balandino)-lendimport (CEK / ЧЛБ) sijadase 18 kilometras pohjoižpäivnouzmha lidnan keskusespäi. Sišpäi tehtas reisid Evropan da Keskuzazijan maihe, Venämadme tobjimalaz, mugažo čarterreisid lebutahoihe.

Avtobusad, trolleibusad, tramvaid da taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Metro om vaiše sauvomižes. Äiluguižed sildad ühtenzoittas Miass-jogen randoid. Läz 20 raudtestancijad da platformad om Čeläbinskas.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]


Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Čeläbinskan agjan lidnad
| Bakal | Čebarkul' | Čeläbinsk | Jemanželinsk | Jurüzan' | Karabaš | Kartali | Kasli | Katav-Ivanovsk | Kištim | Kopeisk | Korkino | Kus | Magnitogorsk | Miass | Min'jar | Näzepetrovsk | Ozörsk | Plast | Satk | Sim | Snežinsk | Suviural'sk | Zlatoust | Troick | Tröhgornii | Ust'-Katav | Üläufalei | Üläural'sk


Venälaižen Federacijan subjektoiden pälidnad
Abakan | Alauz'lidn | Anadir' | Arhangel'sk | Astrahan' | Barnaul | Belgorod | Birobidžan | Blagoveščensk | Bränsk | Čeboksarad | Čeläbinsk | Čerkessk | Čit | Elist | Gorno-Altaisk | Groznii | Habarovsk | Hanti-Mansiisk | Irkutsk | Iževsk | Ivanovo | Jakutsk | Jaroslavl' | Jekaterinburg | Joškar-Ol | Kaliningrad | Kalug | Kazan' | Kemerovo | Kirov | Kizil | Kostrom | Krasnodar | Krasnojarsk | Kurgan | Kursk | Lipeck | Magadan | Magas | Mahačkal | Maikop | Moskv | Murmansk | Nal'čik | Nar'jan Mar | Novosibirsk | Omsk | Orel | Orenburg | Penz | Perm' | Petropavlovsk Kamčatkal | Petroskoi | Piter | Pskov | Rostov Donal | Räzan' | Salehard | Samar | Saransk | Saratov | Siktivkar | Simferopol' (de fakto) | Sevastopol' (de fakto) | Smolensk | Stavropol' | Sur' Uz'lidn | Suvisahalinsk | Tambov | Tomsk | Tul | Tver' | Tümen' | Uf | Ulan Ude | Ul'janovsk | Vladikavkaz | Vladimir | Vladivostok | Volgograd | Vologd | Voronež