Čeläbinsk

Čeläbinsk
Челябинск
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Venäma
Eläjiden lugu (2021)	1,187,960 ristitud
Pind	530 km²
Pämez'	Natal'ja Kotova; (kezaku 2019—)
Telefonkod	+7−351-xxx-xxxx
Avtokod	74, 174
Aigvö	UTC+5 (MSK+2)

Čeläbinsk (ven.: Челя́бинск) om Venäman millionerlidn da lidnümbrik. Se om valdkundan seičemenz' lidn eläjiden lugun mödhe, Čeläbinskan agjan administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn.

Lidn om Venäman järed transporttesol'm, raudan da cinkan metallurgijan keskuz. Sigä pästtas surid torvid da ferroühthesuladusid, om äi metallan ümbriradmižen tegimid.

Istorii[vajehtada | vajehtada lähte]

Nügüdläižen eländpunktan aluz om pandud vl 1736 kuti puine lidnuz baškiran Čeläb (Seläb)-külän sijas (ven.: Челяба, Селяба). Žilo sai lidnan statusad vl 1781, oficialižikš — vl 1787.

Vozil 1743−1781 lidn oli Isetin provincijan keskuseks, vozil 1804−1919 mülüi Orenburgan gubernijha.

Vl 1892 «Samar — Uf — Zlatoust — Čeläbinsk»-raudte tuli lidnha, tehtihe sidä Transsiban päteks. Lidn šingotaškanzihe teravas, Venäman leibän (ühtenz' surtte) i čajun (kahtenz' surtte) biržad sijazisoiš täs edel revolücijad. Lidn kazvoi lujas ezmäižiden vižvoččiden planoiden aigan da Suren Voinan mändes.

Čeläbinskan ižandusen päsarakod oma metallurgii (rosttumatoi teraz, raudan ühthesuladused, cink, suren diametran torved, profiliruidud terazlava), likkuimiden da sauvondmašinoiden pästand («ČTZ Uraltrak»-traktortegim^[1], avtoližavedamad, tesauvondan mašinad), tömašinoiden tehmine, «Molnija»-časuidentegim.

Geografijan andmused[vajehtada | vajehtada lähte]

Lidn sijadase agjan pohjoižpäivnouzmas, Miass-jogen muugotil randoil (Obin hurapol'ne bassein), Suviuralan pautkilpäi päivnouzmha, katl'uses 200..250 metrad korktusil. Tulleitomad päiväd ottas voden koumandest. Šeršni-vezivaradim Miass-jogel da koume järedad järved (Smolino, Pervoje, Sineglazovo) mülüdas lidnan territorijha. Miassan hural randal Ural-region om, oiktal randal Sibir' augotase.

Matkad lidnaspäi Moskvhasai om 1879 km päivlaskmha. Matkad Jekaterinburghasai om 200 kilometrad pohjoižhe. Kopeisk om Čeläbinskan päivnouzmaine kaimdailidn, ned röunatadas toine toiženke.

Čeläbinsk jagase seičemeks administrativižeks rajonaks (vspäi 2014 — municipaliženke statusanke), sen ližaks enamba 20 eländpunktad-žilod mülüdas lidnümbrikho, kaik ned oma jagadud rajonidme. Administrativižed rajonad: Kalininan, Kurčatovan, Leninan, Metallurgine, Nevondkundaline, Traktortegimen da Keskuzrajon.

Eläjad[vajehtada | vajehtada lähte]

Vl 1913 lidnan ristitišt oli 65 100 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnümbrikon eläjiden lugu oli 1 130 132 ristitud. Kaikiš suremb lidnümbrikon ristitišt oli 1 202 371 eläjad vl 2018. Severz'-se hristanuskondan i islaman pühäpertid da judaizman pühäpert' oma olmas lidnas.

Rahvahad (enamba 0,4% vl 2010): venälaižed — 82,9%, totarlaižed — 4,8%, baškiralaižed — 3,0%, ukrainalaižed — 1,4%, saksalaižed — 0,6%, vaugedvenälaižed — 0,4%, toižed rahvahad — 2,7%, rahvahuden ozutandata — 4,2%.

Transport[vajehtada | vajehtada lähte]

Rahvahidenkeskeine civiline Čeläbinsk (Balandino)-lendimport I.V. Kurčatovan nimed (CEK / ЧЛБ, 1,65 mln passažiroid vl 2018) sijadase 18 kilometras pohjoižpäivnouzmha lidnan keskusespäi. Sišpäi tehtas reisid Evropan da Keskuzazijan maihe, Venämadme tobjimalaz, mugažo čarterreisid lebutahoiže.

Avtobusad, trolleibusad, tramvaid da taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Metropoliten om sauvomižes vspäi 1992, kiruhtramvain sisteman avaiduz planiruiše sen sijas vl 2025. Äiluguižed sildad ühtenzoittas Miass-jogen randoid. Läz 20 raudtestancijad da platformad ratas Čeläbinskas. Rengazavtote 140 km pitte ümbärdab lidnad.

Galerei[vajehtada | vajehtada lähte]

Lidnan administracijan sauvuz (2018)
Ph. Simeon Verhoturjelaižen kafedraline päjumalanpert' (ortodoksine hristanuskond), vn 2015 nägu
Ak-mečet' (islam, om saudud 1890-nzil vozil), vn 2018 nägu
Čeläbinskan cinkantegim vl 2016
«Polöt»-radiotegim vl 2019
Suviuralan valdkundaline universitet (2011, päsauvuz)
Čeläbinskan valdkundaline universitet (2020, päkoprus)
Čeläbinskan agjan klinine läžundkodi nomer 1, poliklinikan 1. korpus (2018)
Čeläbinsk (Balandino)-lendimportan rahvahidenkeskeine terminal vl 2020
Čeläbinsk-Päine-raudtestancijan sauvuz adivpertinke vl 2018

Homaičendad[vajehtada | vajehtada lähte]

↑ «ČTZ Uraltrak»-traktortegimen sait (chtz-uraltrac.ru). (ven.)

Irdkosketused[vajehtada | vajehtada lähte]

Čeläbinsk-lidnan Duman oficialine sait (chelduma.ru). (ven.)
Čeläbinskan ohjastusen oficialine sait (cheladmin.ru). (ven.) (angl.)

Čeläbinsk Vikiaitas

	Čeläbinskan agjan lidnad
	Aš \| Bakal \| Čebarkul' \| Čeläbinsk \| Jemanželinsk \| Jurüzan' \| Karabaš \| Kartali \| Kasli \| Katav-Ivanovsk \| Kištim \| Kopeisk \| Korkino \| Kus \| Magnitogorsk \| Miass \| Min'jar \| Näzepetrovsk \| Ozörsk \| Plast \| Satk \| Sim \| Snežinsk \| Suviural'sk \| Zlatoust \| Troick \| Tröhgornii \| Ust'-Katav \| Üläufalei \| Üläural'sk

	Venälaižen Federacijan subjektoiden pälidnad
	Abakan \| Alauz'lidn \| Anadir' \| Arhangel'sk \| Astrahan' \| Barnaul \| Belgorod \| Birobidžan \| Blagoveščensk \| Bränsk \| Čeboksarad \| Čeläbinsk \| Čerkessk \| Čit \| Elist \| Gatčin \| Gorno-Altaisk \| Groznii \| Habarovsk \| Hanti-Mansiisk \| Irkutsk \| Iževsk \| Ivanovo \| Jakutsk \| Jaroslavl' \| Jekaterinburg \| Joškar-Ol \| Kaliningrad \| Kalug \| Kazan' \| Kemerovo \| Kirov \| Kizil \| Kostrom \| Krasnodar \| Krasnogorsk \| Krasnojarsk \| Kurgan \| Kursk \| Lipeck \| Magadan \| Magas \| Mahačkal \| Maikop \| Moskv \| Murmansk \| Nal'čik \| Nar'jan Mar \| Novosibirsk \| Omsk \| Orel \| Orenburg \| Penz \| Perm' \| Petropavlovsk Kamčatkal \| Petroskoi \| Piter \| Pskov \| Rostov Donal \| Räzan' \| Salehard \| Samar \| Saransk \| Saratov \| Siktivkar \| Simferopol' (de fakto) \| Sevastopol' (de fakto) \| Smolensk \| Stavropol' \| Sur' Uz'lidn \| Suvisahalinsk \| Tambov \| Tomsk \| Tul \| Tver' \| Tümen' \| Uf \| Ulan Ude \| Ul'janovsk \| Vladikavkaz \| Vladimir \| Vladivostok \| Volgograd \| Vologd \| Voronež

[1] «ČTZ Uraltrak»-traktortegimen sait (chtz-uraltrac.ru). (ven.)

[1]