Mine sisu juurde

Bakal

Vikipedii-späi
Bakal
Бакал
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2023) 16,103 ristitud
Pind 50 km²
Bakal Бакал
Pämez' Andrei Zaročincev
(semendku 2017—)
Telefonkod +7−35 161-xx-xxx
Avtokod 74, 174
Aigvö UTC+5 (MSK+2)


Bakal (ven.: Бака́л, tot.: Бакал, bašk.: Баҡал) om Venäman lidn da lidnankund Čeläbinskan agjan päivlaskmaižen sarakon keskuzpalas. Mülüb Satkan rajonha, sen kahtenz' lidn eläjiden lugun mödhe.

Istorii[vajehta | vajehtada tekst]

Eländpunktan aluz om pandud žiloks nügüdläiženke nimenke vl 1757 samha raudkivendod, nimitihe jogen i kivendon löudmižsijan mödhe. Kätihe radnikžiloks vl 1928. Ottihe kävutamižhe raudan löudmižsijid lujas Suren sodan aigan, saihe kivendon 760 tuhad tonnoid vodes sil aigal. Ühtištadihe Bakal-radnikžilod lähižidenke žiloidenke da anttihe lidnan statusad vn 1951 25. päiväl redukud.

Bakal šingotase raudkivendon kar'jeril tähäsai, mugažo kaivuzil. Kivendon küllästamižtegim radab lidnas. Toižed edheotandad oma kaivuzmašiništon tegim (varapalad ekskavatoriden täht i küllästamižmašiništon kohenduz), Zlatoustan omblendfabrikan filial, sauvondmaterialiden sarak (kuividen sauvondsegoitusiden tegim, šebnän tehmine). «Suviural»-ralli i «Ural-Kosmopoisk»-organizacijan suim oleldas lidnan ümbrištos joga vodel.

Geografijan andmused[vajehta | vajehtada tekst]

Lidn sijadase rajonan päivlaskmaiženno röunanno, Suviuralan päivlaskmaižil pautkil, Sulei- i Sur' Suk-mägisel'giden keskes (ven.: Сулея́, bašk.: Һилейә, i Большая Сука́ / Оло Суҡы), 568 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Baškortostanhasai om seičeme kilometrad lodeheze orhal, Čeläbinskhasai om 167 km päivnouzmha orhal, 206 km avtotedme vai 250 km raudtedme. Lähembaine lidn om Satk-rajonkeskuz 12 km pohjoižpäivnouzmha orhal vai 15 km avtotel.

Ural-trassan «Uf — Čeläbinsk»-pala mäneb seičemes kilometras suvipäivnouzmha lidnaspäi. «Berdäuš — Bakal»-sarak ühtenzoitab lidnad «Uf — Čeläbinsk»-raudtekeskustanke, Bakal-stancii radab vaiše jüguiden täht vspäi 2012.

Tobmuz[vajehta | vajehtada tekst]

Kaik nell' pen't žilod mülüdas lidnankundha Bakalan ližaks, niiden kesken kaks' oma kaikenaigaižeta ristitištota.

Lidnankundan tobmuden pämez' om sen Administracijan pämez'. Edeline Administracijan pämez' om Sergei Stepanov, radoi vn 2017 semendkuhusai. Lidnankundan Deputatoiden nevondkundan ezimez' om Jurii Grebenščikov vn 2019 redukuspäi. Edeline nevondkundan ezimez' om Vladimir Pankratov, radoi vn 2019 redukuhusai.

Eläjad[vajehta | vajehtada tekst]

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 20 940 ristitud, lidnankundan — 21 118 ristitud, rajonan nelländez. Vl 2017 kaik 19 590 eläjad oli lidnas i 19 782 ristitud kaikes lidnankundas. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 29..31 tuhad eläjid vll 1959−1967 (31 tuh. rist. vl 1967).

Rahvahad (2010): venälaižed — 87,3 %, totarlaižed — 6,4 %, baškiralaižed — 3,4 %, ukrainalaižed — 1,0 %, toižed rahvahad — 1,9 %.

Ortodoksižen hristanuskondan kaks' jumalanpertid[1] oma saudud i avaitud lidnas. Niiden ližaks kaks' jumalanpertid ei ole kaičenus. Islaman pühäpertin sauvond planiruihe vl 2021.

Bakalan proftehnologijoiden da holitišiden tehnikum[2] om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks.

Galerei[vajehta | vajehtada tekst]

Homaičendad[vajehta | vajehtada tekst]

  1. Bakalan pühäpertid sobory.ru-saital (ven.)
  2. Bakalan proftehnologijoiden da holitišiden tehnikuman sait (btptis.ru). (ven.)

Irdkosketused[vajehta | vajehtada tekst]



Čeläbinskan agjan lidnad
| Bakal | Čebarkul' | Čeläbinsk | Jemanželinsk | Jurüzan' | Karabaš | Kartali | Kasli | Katav-Ivanovsk | Kištim | Kopeisk | Korkino | Kus | Magnitogorsk | Miass | Min'jar | Näzepetrovsk | Ozörsk | Plast | Satk | Sim | Snežinsk | Suviural'sk | Zlatoust | Troick | Tröhgornii | Ust'-Katav | Üläufalei | Üläural'sk