Čebarkul' (lidn)

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Čebarkul'
Чебаркуль
 Lidnanznam
Coat of Arms of Chebarkul (Chelyabinsk oblast).png
 Flag
Flag of Chebarkul (Chelaybinsk oblast).png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2019-01-01) 40 931 ristitud
Pind 71,13 km²
Čebarkul' Чебаркуль
Pämez' Sergei Kovrigin
(tal'vku 2 015—)
Telefonkod +7-35 168-xx-xxx
Avtokod 74, 174
Aigvö UTC+5 (MSK+2)


Čebarkul' (ven.: Чебарку́ль, tot.: Чибәркүл, bašk.: Сыбаркүл «čoma /kirjav/ järv») om Venäman lidn da lidnümbrik Čeläbinskan agjan keskuzpalan pohjoižes. Se om Čebarkulin rajonan administrativižeks keskuseks mugažo, ei mülü sihe.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunktan aluz om pandud baškiran territorijal vl 1736 kuti venämalaine lidnuz imperijan röunal. Nimitihe järven mödhe. Kändihe kozakoiden stanicaks, varatoiti heiden edembaižid žiloid. Toižen mail'man sodan aigan Elektrostalin tegim (Moskvan agj) oli evakuiruidud žilho. Radnikžilo sai lidnan statusad vn 1951 25. päiväl redukud.

Čebarkul' šingotase järedal «Uraline paja»-tegimel (valamižezitegesed, tagodud tegesed, ühthekeittud konstrukcijad mašinansauvomižen i aviacijan täht), libutimiden tegimel, sauvondmaterialiden tehmižel (šlakblok, faner), sömtegimištol (leibänproduktad, maidtegim, kalategim, konditerine fabrik, lindun edheotand), mugažo omblendfabrik radab lidnas.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase Suviuralan Il'menan mägisel'gan päivnouzmaižel pautkel, 345 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Lidn om ümbärtud järvil, sured oma: Čebarkul' päivlaskmaižeks röunaks (19,8 nellikkilometrad), Jelovoje ani lodeheze (3,1 km²), i Misäš pohjoižpäivnouzmas (4,4 km²). Kaik järved mülüdas Tobolan hurapol'žhe basseinha. Matkad Čeläbinskhasai om 69 km päivnouzmha orhal, 82 km avtotel vai 79 km raudtel. Lähembaine lidn om Miass 10 km päivlaskmha orhal, 15 km avtotel vai raudtel.

«Čeläbinsk — Uf»-raudte läbitab lidnan pohjoižpalad. Nened stancijad ratas lidnas: Čebarkul' (vspäi 1954), Misäš (edel 1954 vot Čebarkul'), Kisegač, Kaširinskii-platform. Ural-avtote (M5-trass) mäneb 4 km suvhe lidnaspäi.

Čebarkul' om lidnümbrikon üks'jäine eländpunkt.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 42 844 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 50..51 tuhad eläjid vll 1989−2001 (51 800 rist. vl 1996). Ortodoksižen hristanuskondan Spasan Toižetamižen jumalanpert' (1745, udessündutadud vl 2007) pühäpäivän školanke i islaman «Ihlas»-pühäpert' (vspäi 2009) oma avaitud lidnas.

Rahvahad (2010): venälaižed — 90,2%, totarlaižed — 2,7%, baškiralaižed — 2,2%, ukrainalaižed — 1,7%, toižed rahvahad — 3,2%.

Professionaližen opendusen aluzkund om Čebarkulin professionaline tehnikum.[1]

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Čebarkulin professionaližen tehnikuman sait (chpt.edusite.ru). (ven.) (+ äikel'ne avtomatine känduz)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Čeläbinskan agjan lidnad
| Bakal | Čebarkul' | Čeläbinsk | Jemanželinsk | Jurüzan' | Karabaš | Kartali | Kasli | Katav-Ivanovsk | Kištim | Kopeisk | Korkino | Kus | Magnitogorsk | Miass | Min'jar | Näzepetrovsk | Ozörsk | Plast | Satk | Sim | Snežinsk | Suviural'sk | Zlatoust | Troick | Tröhgornii | Ust'-Katav | Üläufalei | Üläural'sk