Tröhgornii

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Tröhgornii
Трёхгорный
 Lidnanznam
Coat of Arms of Tryokhgorny (Chelyabinsk oblast).png
 Flag
Flag of Tryokhgorny (Chelyabinsk oblast).png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2019-01-01) 32 613 ristitud
Pind 7 km²
Pämez' Jevgenii Sičov
(sügüz'ku 2 014—,
Евгений Сычёв)
Telefonkod +7-35 191-xx-xxx
Avtokod 74, 174
Aigvö UTC+5 (MSK+2)


Tröhgornii (ven.: Трёхгорный «koumel mägel», mugažo totaran i baškiran kelil) om Venäman sauptud lidn da lidnümbrik Čeläbinskan agjan päivlaskmaižes sarakos. Om ümbärtud Katav-Ivanovskan rajonan territorijal.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunktan aluz om pandud vn 1952 vilukus-sulakus kuti žilo sauvomha da holitamha atombomboiden tegint nomer 933. Panihe radnikžilod oficialižikš vn 1954 17. päiväl keväz'kud. Radnikžilo sai lidnan statusad vn 1955 27. päiväl redukud Zlatoust-20-nimitusenke. Vll 1967−1993 sen nimi oli Zlatoust-36. Vn 1993 redukun 29. päiväspäi lidn om olmas nügüdläiženke nimenke.

Tröhgornii šingotase ladimidensauvomižel tegimel (südäitukuižed šlibakod) i mägisuksiden kurortal.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidnan eländfartalad sijadasoiš Jurüzan'-jogen üläjoksmusen oiktal randpolel (Kaman hurapol'ne bassein), 431 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Čeläbinskhasai om 181 kilometrad päivnouzmha orhal vai 232 km avtotedme. Lähembaižed lidnad oma Jurüzan' (raudtestancijanke vaiše jüguiden täht) 5 km pohjoižhe orhal vai avtotel, Katav-Ivanovsk 18 km päivlaskmha-suvipäivlaskmha orhal vai 27 km avtotedme, i Ust'-Katav (raudtestancijanke) 23 km lodeheze orhal vai 38 km avtotedme. «Čeläbinsk — Uf»-mante (M5-trass) ümbärdab lidnad 6..8 kilometras pohjoižes.

Tröhgornii om lidnümbrikon üks'jäine eländpunkt. Lidnümbrikon pind — 162,49 km².

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 33 670 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli enamba mi 34 tuhad eläjid vll 2002−2009 (34 700 rist. vl 2007).

Rahvahad (2010): venälaižed — 88,2%, totarlaižed — 4,5%, baškiralaižed — 3,4%, ukrainalaižed — 1,5%, toižed rahvahad — 2,4%.

Professionaližen opendusen aluzkund om Tröhgornijan tehnologine institut — Nacionaližen MIFI-südäitukuižtedoiduzkeskusen filial.[1]

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Tröhgornijan tehnologižen institutan sait (tti-mephi.ru). (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Čeläbinskan agjan lidnad
| Bakal | Čebarkul' | Čeläbinsk | Jemanželinsk | Jurüzan' | Karabaš | Kartali | Kasli | Katav-Ivanovsk | Kištim | Kopeisk | Korkino | Kus | Magnitogorsk | Miass | Min'jar | Näzepetrovsk | Ozörsk | Plast | Satk | Sim | Snežinsk | Suviural'sk | Zlatoust | Troick | Tröhgornii | Ust'-Katav | Üläufalei | Üläural'sk