Murmansk

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Murmansk
Мурманск (ven.)
Мурман ланнҍ (kil'd.-saam.)
Lidnanznam
RUS Murmansk COA.svg
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2015) 305 236 ristitud
Pind 154,4 km²
MurmanskМурманск (ven.)Мурман ланнҍ (kil'd.-saam.)
Pämez' Aleksei Veller (2 010-)
Telefonkod +7-8 152
Avtokod 51
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Murmansk (ven.: Мурманск, kil'd.-saam.: Мурман ланнҍ) om lidn Venämas. Se om Murmanskan agjan administrativine keskuz da surembaine lidn, vägilidn.

Murmansk om surembaine lidn Pohjoižen polärižen pirdan südäimes. Sen aluz om pandud sureks portaks. Tähäsai Murmansk om Pohjoižen laivišton pävarustuzbaz.

Matkad avtotedme om läz 1380 km Piterihesai da 1905 km Moskvhasai.

Ird Murmanskas.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunktan aluz om pandud vl 1916 redukun 4. päiväl kuti Romanov Murmanal lidnan statusanke. Fevralin revolücijan jäl'ghe vl 1917 sulakun 3. päiväl udesnimitihe lidnad Murmansk:aks.

Vl 1926 se oli pen' lidn 9 tuhad eläjanke. Sikš ku NSTÜ:le pidi säta ičeze port Jävaldmeren randal varatoitmaha Pohjoižlaivištod, arktižid ekspedicijoid, Noril'skan sauvomišt, ümbriradamha kalan püdod, ka sid' Murmansk šingotaškanzihe hotkas. Vodele 1939 lidnan ristitišt oli jo 119 tuhad ristitud.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase Kolan pol'saren pohjoižel randal. Murmansk seižub Murmanan randal, Barencan meren kaiken aigan jädumatoman Kolan lahten kall'oikahil randoil. Lidnan keskuz — päivnouzmaižel randal. Vspäi 2005 avtotesild ühtenzoitab lahten randoid.

Murmansk alajagase 3 administrativižhe ümbrikho: Leninan, Oktäbrin da Pervomaiskii.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 307 257 ristitud.

Rahvahad vl 2010: venälaižed (89,6%), ukrainalaižed (4,6%), vaugedvenälaižed (1,6%), totarlaižed (0,8%), toižed — 3,2%.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]



Murmanskan agjan lidnad
Apatitad | Gadžijevo | Kandalakš | Kirovsk | Kol | Kovdor | Mončegorsk | Murmansk | Olenegorsk | Ostrovnoi | Polärnii | Polärnije Zori | Severomorsk | Snežnogorsk | Zaozörsk | Zapolärnii


Venälaižen Federacijan subjektoiden pälidnad
Abakan | Alauz'lidn | Anadir' | Arhangel'sk | Astrahan' | Barnaul | Belgorod | Birobidžan | Blagoveščensk | Bränsk | Čeboksarad | Čeläbinsk | Čerkessk | Čit | Elist | Gorno-Altaisk | Groznii | Habarovsk | Hanti-Mansiisk | Irkutsk | Iževsk | Ivanovo | Jakutsk | Jaroslavl' | Jekaterinburg | Joškar-Ol | Kaliningrad | Kalug | Kazan' | Kemerovo | Kirov | Kizil | Kostrom | Krasnodar | Krasnojarsk | Kurgan | Kursk | Lipeck | Magadan | Magas | Mahačkal | Maikop | Moskv | Murmansk | Nal'čik | Nar'jan Mar | Novosibirsk | Omsk | Orel | Orenburg | Penz | Perm' | Petropavlovsk Kamčatkal | Petroskoi | Piter | Pskov | Rostov Donal | Räzan' | Salehard | Samar | Saransk | Saratov | Siktivkar | Simferopol' (de fakto) | Sevastopol' (de fakto) | Smolensk | Stavropol' | Sur' Uz'lidn | Suvisahalinsk | Tambov | Tomsk | Tul | Tver' | Tümen' | Uf | Ulan Ude | Ul'janovsk | Vladikavkaz | Vladimir | Vladivostok | Volgograd | Vologd | Voronež