Polärnije Zori

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Polärnije Zori
Полярные Зори
Lidnanznam
Coat of Arms of Polyarnye Zori (Murmansk oblast) (1995).png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2017) 14 644 ristitud
Pind 3,6 km²
Polärnije ZoriПолярные Зори
Pämez' Maksim Puhov (2 013—)
Telefonkod +7-81 532-xx-xxx
Avtokod 51
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Polärnije Zori (ven.: Полярные Зори) om Venäman lidn Murmanskan agjan suvipäivlaskmas. Se om municipaližen «Polärnije Zori-lidn»-ühtnikan keskuz.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunktan aluz om pandud vl 1968 kuti žilo atomelektrostancijan sauvojiden täht Apatitan rajonha läz Zašejek-žilod. Oficialižešti Polärnije Zori-radnikžilo om kirjutadud vl 1973 tal'vkun 20. päiväl, alištui Apatitad-lidnale. Polärnije Zori tegihe lidnaks agjan alištusenke vl 1991 sulakun 22. päiväl.

Lidn om üks' kaikiš pohjoižembiš eländpunktoišpäi, kus ei olele polärišt öd. 22. päiväl tal'vkud om kaikiš lühüdamb 21-minutaine päiv.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase Nivanjogen randal i Pinjärven (ven.: Пинозеро) pohjoižrandal, 116 m valdmeren pindan päl keskmäižel korktusel. Matkad Murmanskhasai om 179 km pohjoižhe orhal vai 220 km «Kol»-avtotedme. Lähembaine lidn om Kandalakš 25 km suvhe orhal, 37 km «Kol»-avtotedme.

Afrikand- (ven.: Африканда) da Zašejek-žilod mugažo mülüdas municipaližhe «Polärnije Zori-lidn»-ühtnikha, om Venäman sodavägid sigä. Ühtnikan pind om 1000 km².

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 15 096 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli vl 1989 — 19 428 eläjad. Ortodoksižen hristanuskondan Pühän Stroican jumalanpert' (2002) om lidnas.

Energetine kolledž om specialižen professionaližen opendusen aluzkundaks.

Ižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ekonomikan päsarakod oma energetik da sauvond. Kolan AES sijadase läz lidnad, siš om severz' stancijan holitajid edheotandoid. Mugažo Niva GES-1 Pirengan vezivaradimenke oma olmas (saudihe niid vll 1950—1954). Sportturizman infrastruktur om olmas: koume adivpertid, ujundbassein, jästadion suks'trassanke, «Salma»-kompleks mägisuksil štargumha.

Avtobusad da taksid oma kundaližeks transportaks lidnan südäimes. Ühtennimine raudtestancii om PetroskoiMurmansk raudtel, ezilidnelektrojonused ajadas Kandalakšan da Apatitoiden keskes.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Murmanskan agjan lidnad
Apatitad | Gadžijevo | Kandalakš | Kirovsk | Kol | Kovdor | Mončegorsk | Murmansk | Olenegorsk | Ostrovnoi | Polärnii | Polärnije Zori | Severomorsk | Snežnogorsk | Zaozörsk | Zapolärnii