Polärnije Zori
Lidnanznam | |
Valdkund | Venäma |
Eläjiden lugu (2023) | 14,078 ristitud |
Pind | 3,6 km² |
Pämez' | Väčeslav Semičev (reduku 2024—, velgusentäutai) |
Telefonkod | +7−81 532-xx-xxx |
Avtokod | 51 |
Aigvö | UTC+3 (MSK+0) |
Polärnije Zori (ven.: Поля́рные Зо́ри, «polärižed zor'ad») om Venäman lidn Murmanskan agjan suvipäivlaskmas. Se om municipaližen «Polärnije Zori-lidn»-ühtnikan keskuz.
Istorii
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Eländpunktan aluz om pandud vl 1968 kuti žilo atomelektrostancijan sauvojiden täht Apatitan rajonha läz Zašejek-žilod. Oficialižešti Polärnije Zori-radnikžilo om kirjutadud vn 1973 tal'vkun 20. päiväl, alištui Apatitad-lidnale. Polärnije Zori tegihe lidnaks agjan alištusenke vl 1991 sulakun 22. päiväl.
Polärnije Zorin ižandusen päsarakod oma energetik da sauvond. Kolan AES sijadase läz lidnad, siš om severz'-se stancijan holitajid edheotandoid. Mugažo Niva GES-1 Pirengan vezivaradimenke oma olmas (saudihe niid vll 1950−1954). Sportturizman infrastruktur om tehtud: koume adivpertid, ujundbassein, jästadion suks'trassanke, «Salma»-kompleks mägisuksil štargumha.
Geografijan andmused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Lidn sijadase Nivanjogen randal (ven.: река Нива) i Pinjärven (Пинозеро) pohjoižrandal, 116 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Murmanskhasai om 179 km pohjoižhe orhal vai 220 km «Kol»-avtotedme. Lähembaine lidn om Kandalakš 25 km suvhe orhal, 37 km «Kol»-avtotedme.
Polärnije Zori om üks' kaikiš pohjoižembiš eländpunktoišpäi, kudambiš ei olele polärišt öd. 22. päiväl tal'vkud om kaikiš lühüdamb 21-minutaine päiv.
Klimat om subarktine. Voden keskmäine lämuz om −1,1 C°, kezakun-elokun +9,9..+13,1 C°, tal'vkun-uhokun −11,3..−13,7 C°. Paneb sadegid 545 mm vodes, enamba kezakus-redukus (53..68 mm kus), vähemba uhokus-sulakus (27..31 mm kus).
Tobmuz
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Afrikand- (ven.: Африканда) da Zašejek-žilod mülüdas municipaližhe «Polärnije Zori-lidn»-ühtnikha mugažo, om Venäman sodavägid sigä. Ühtnikan pind om 1000 km².
Municipaližen ühtnikan pämez' om sen Administracijan pämez'. Edeline Administracijan pämez' om Maksim Puhov (tal'vku 2013 — reduku 2024). Lidnan Deputatoiden nevondkundan ezimez' om Jurii Mel'nik vn 2019 keväz'kuspäi.
Eläjad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 15 096 ristitud, vn 2021 — 14 146 ristitud. Kaik 14 644 eläjad oli lidnas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 19 428 eläjad vl 1989.
Rahvahad (lidnan eläjad, enamba 0,4 % vl 2021): venälaižed — 74,7 %, ukrainalaižed — 1,5 %, vaugedvenälaižed — 0,8 %, totarlaižed — 0,5 %, toižed rahvahad — 4,2 %, rahvahuden ozutandata — 18,3 %.
Ortodoksižen hristanuskondan Eläban Eziauguižen Stroican puine jumalanpert'[1] om saudud lidnas vspäi 2002.
Lidnan lapsiden opendusen aluzkundad oma viž päivkodid (nomer 3..7), aluzškol (nomer 3), keskškol (nomer 4), gimnazii (nomer 1), lapsiden sädamižen pert', čomamahtoiden škol, lapsiden da norišton sportškol. Niiden ližaks päivkodi nomer 2, aluzškol nomer 1 i čomamahtoiden škol ratas Afrikand-žilos. Polärnije Zorin energetine kolledž[2] om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks.
Transport
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Avtobusad da taksid oma kundaližeks transportaks lidnan südäimes.
Ühtennimine Polärnije Zori-raudtestancii radab «Petroskoi — Murmansk»-raudtekeskustal, ezilidnelektrojonused ajadas Kandalakšan da Apatitoiden keskes.
Galerei
[vajehta | vajehtada lähtetekst]-
Torg administracijan pertinke (koumežiruine sauvuz flag päl, 2011)
-
Eläban Eziauguižen Stroican jumalanpert', vn 2007 nägu
-
Kolan AES vl 2007
-
Lomonosovan ird (2008)
-
Nivanjogi vl 2008
-
Polärnije Zori-päraudtestancijan sauvuz vl 2022
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- ↑ Polärnije Zorin pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
- ↑ Polärnije Zorin energetižen kolledžan sait (mypek.ru). (ven.)
Irdkosketused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Polärnije Zori Vikiaitas |
Murmanskan agjan lidnad | ||
Apatitad | Gadžijevo | Kandalakš | Kirovsk | Kol | Kovdor | Mončegorsk | Murmansk | Olenegorsk | Ostrovnoi | Polärnii | Polärnije Zori | Severomorsk | Snežnogorsk | Zaozörsk | Zapolärnii | ||