Kandalakš

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Kandalakš
Кандалакша
 Lidnanznam
Coat of Arms of Kandalaksha (Murmansk oblast) (2008).png
 Flag
Flag of Kandalaksha (Murmansk oblast).png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2017) 32 034 ristitud
Pind 30,6 km²
KandalakšКандалакша
Pämez' Mihail Pavlov (2 015—)
Telefonkod +7-81 533-xx-xxx
Avtokod 51
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Kandalakš (ven.: Кандалакша, karjalan kelil: Kandalakši / Kannanlakši / Kandalahti, suom.: Kantalahti / Kannanlahti, koltta-saamen kelel: Käddluhtt) om Venäman lidn da meriport Murmanskan agjan suvipäivlaskmas. Se om Kandalakšan rajonan da lidnankundan administrativine keskuz.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan kirjutadud purtkiš vl 1517. Ortodoksižen hristanuskondan mez'jumalankodi oli olmas vll 1548—1742, muretihe sen pühäpertid nevondkundaližel aigal. Vl 1916 «PetroskoiRomanov Murmanal»-raudte läbiti lidnad. Vspäi 1796 Kandalakš oli Arhangel'skan gubernijan palaks, Pohjoižen Dvinan ambujad kaičiba jumalankodid da ohjastiba sidä istorižikš. Vl 1920 kätihe küläd Karjalan palaks.

Radnikžilo sai lidnan statusad vn 1938 20. päiväl sulakud, sid' läksi Karjalaspäi i mülüškanzi Murmanskan agjaha sen-žo voden 28. päiväl semendkud. Vozil 1939—1951 saudihe alüminijantegint, i vll 1934—1952 koume gidroelektrostancijad zavodiba radod Niv-jogel. Alüminijantegim radab todud torhudel Pikalövon ümbrištospäi da Ispanijaspäi.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase Niv-jogensun (ven.: Нива) da Vauktan meren Kandalakšan lahten randoil, 29 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Murmanskhasai om 200 km pohjoižhe orhal vai 245 km «Kol»-avtotedme. Lähembaine lidn om Polärnije Zori 25 km pohjoižhe orhal vai raudtedme, 35 km avtotedme.

Viž žilod da koume raudtestancijad mülüdas lidnankundha Kandalakšan ližaks. Lidnankundan pind — 6650 km².

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 35 654 ristitud, rajonan ristitišton seičeme kümnendest. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli vl 1992 — 54 200 eläjad. Vl 2017 kaik 34 120 ristitud elihe lidnankundas. Johann-endustajan Raštvoiden jumalanpert' (1526) om udessündutadud lidnas vl 2005.

Industrialine kolledž om professionaližen opendusen aluzkundaks.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Murmanskan agjan lidnad
Apatitad | Gadžijevo | Kandalakš | Kirovsk | Kol | Kovdor | Mončegorsk | Murmansk | Olenegorsk | Ostrovnoi | Polärnii | Polärnije Zori | Severomorsk | Snežnogorsk | Zaozörsk | Zapolärnii
Wiki letter w.svg Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.