Jelabug

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Jelabug
Елабуга (ven.)
Алабуга / Alabuğa (tot.)
Lidnanznam
Coat of Arms of Elabuga (Tatarstan) (2006).png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2022) 74,181 ristitud
Pind 41,1 km²
Jelabug Елабуга (ven.) Алабуга / Alabuğa (tot.)
Pämez' Rustem Nuriev
(sügüz'ku 2019—)
Telefonkod +7−85 557-xx-xxx
Avtokod 16, 116, 716
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Jelabug (ven.: Ела́буга, tot.: Алабуга / Alabuğa) om Venäman lidn Tatarstanan Tazovaldkundan pohjoižpäivnouzmas. Se om tazovaldkundan seičemenz' surtte lidn, Jelabugan rajonan da sen lidnankundan administrativine keskuz.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ezmäine lidnanvuitte žilo oli olmas 11. voz'sadaspäi (oficialižikš vspäi 1007). Nügüd'aigaižen eländpunktan aluz om pandud 17. voz'sadal kuti Trehsvätskoje-külä (mž. Jelabug). Se sai Vätkan gubernijan makundan lidnan statusad vl 1780 nügüdläiženke nimenke. Sur' lämoipalo tegihe vn 1850 elokus, se vedi čomaha kivižhe pertištho, kudamb om kaičenus tähäsai. Mülüb Tatarstanan Tazovaldkundha sen alusenpanendaspäi vl 1921.

Jelabugan ižandusen päsarakod oma kivivoin samine (vspäi 1961), avtosauvomine, sauvondmaterialiden tehmine (raudbetonkonstrukcijad, savič), koditehnikan pästand, sömtegimišt. NSTÜ:n aigan planiruihe sauda sur'kulud traktortegint, sen sijas vspäi 1988 kebnavtoiden järedad tegint Tol'jattin VAZ:an kartte, no valdkund čihozi. Projekt jäi, jo saudihe kommunikacijoid, i eriližen ižandusen Alabug-zon om olmas vn 2005 tal'vkuspäi, sijadase pohjoižhe lidnaspäi.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase Kamanjogen oiktal korktal randal (Alakaman vezivaradim), läz Toim-jogensud. Jelabugan keskuz sijadase 70 m korktusel ülemb valdmeren pindad. Matkad Kazanihesai om 200 km päivlaskmha avtotedme. Lähembaine lidn om Jarčalli 20 km suvipäivnouzmha «Volg»-avtotedme (M7).

Pen' Tarlovk-külä (442 rist. vl 2017) mülüb lidnankundha Jelabugan ližaks.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 70 728 ristitud, rajonan ristitišton 85%. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd' (vl 2022). Mülüb Alakaman lidnaglomeracijha (1,1 mln rist.).

Rahvahad (vl 2010, enamba 0,8%): venälaižed — 51,7%, totarlaižed — 42,6%, čuvašalaižed — 1,0%, udmurtalaižed — 0,8%, toižed rahvahad — 3,9%.

Nell' specialižen keskopendusen sijališt aluzkundad om lidnas: kul'turan da čomamahton[1] i politehnine[2] kolledžad, Suvorovan sodaškol, medicinine škol. Ende privatine ekonomiž-juridine kolledž radoi mugažo (2001−2018).

Edeline lidnan da sen rajonan pämez' om Gennadii Jemel'janov (reduku 2010 — sügüz'ku 2019).

Transport[redaktiruida | redaktiruida purde]

Avtobusad da taksid oma kundaližeks transportaks lidnas.

Lähembaine raudtestancii om Tihonovo Mendelejevskan rajonas, sišpäi om raudteid Alabug-zonha vaiše jüguiden täht. Lähembaine rahvahidenkeskeine lendimport om Begiševo 27 km suvipäivlaskmha Jarčallišpäi.

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Jelabugan kul'turan da čomamahton kolledž edu.tatar.ru-saital. (ven.)
  2. Jelabugan politehnižen kolledžan portal (elapoli.ru). (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Tatarstanan Tazovaldkundan lidnad
Agriz | Al'met'jevsk | Arsk | Aznakajevo | Bavli | Bolgar | Bugul'm | Buinsk | Čistopol' | Innopolis | Jarčalli | Jelabug | Kazan' | Kukmor | Laiševo | Leninogorsk | Mamadiš | Mendelejevsk | Menzelinsk | Nižnekamsk | Nurlat | Zainsk | Zelenodol'sk | Tetüši