Jelabug

Jelabug
Елабуга (ven.)
Алабуга / Alabuğa (tot.)
	Lidnanznam;
Valdkund	Venäma
Eläjiden lugu (2021)	73,630 ristitud
Pind	41,1 km²
Pämez'	Rustem Nuriev; (sügüz'ku 2019—)
Telefonkod	+7−85 557-xx-xxx
Avtokod	16, 116, 716
Aigvö	UTC+3 (MSK+0)

Jelabug (ven.: Ела́буга, tot.: Алабуга / Alabuğa) om Venäman lidn Tatarstanan Tazovaldkundan pohjoižpäivnouzmas. Se om tazovaldkundan seičemenz' surtte lidn, Jelabugan rajonan da sen lidnankundan administrativine keskuz.

Istorii

Ezmäine lidnanvuitte žilo oli olmas 11. voz'sadaspäi (oficialižikš vspäi 1007). Nügüd'aigaižen eländpunktan aluz om pandud 17. voz'sadal kuti Trehsvätskoje-külä (mž. Jelabug). Se sai Vätkan gubernijan makundan lidnan statusad vl 1780 nügüdläiženke nimenke. Sur' lämoipalo tegihe vn 1850 elokus, se vedi čomaha kivižhe pertištho, kudamb om kaičenus tähäsai. Mülüb Tatarstanan Tazovaldkundha sen alusenpanendaspäi vl 1921.

Jelabugan ižandusen päsarakod oma kivivoin samine (vspäi 1961), avtosauvomine, sauvondmaterialiden tehmine (raudbetonkonstrukcijad, savič), koditehnikan pästand, sömtegimišt. NSTÜ:n aigan planiruihe sauda sur'kulud traktortegint, sen sijas vspäi 1988 kebnavtoiden järedad tegint Tol'jattin VAZ:an kartte, no valdkund čihozi. Projekt jäi, jo saudihe kommunikacijoid, i eriližen ižandusen Alabug-zon om olmas vn 2005 tal'vkuspäi, sijadase pohjoižhe lidnaspäi.

Geografijan andmused

Lidn sijadase Kamanjogen oiktal korktal randal (Alakaman vezivaradim), läz Toim-jogensud. Jelabugan keskuzpala sijadase 70 m korktusel ülemb valdmeren pindad.

Matkad Kazanihesai om 200 km päivlaskmha avtotedme. Lähembaižed lidnad om Jarčalli 20 km suvipäivnouzmha «Volg»-avtotedme (M7) i Mendelejevsk 22 km pohjoižpäivnouzmha orhal vai 28 km avtoteil.

Tobmuz

Pen' Tarlovk-külä (442 rist. vl 2017) mülüb lidnankundha Jelabugan ližaks.

Edeline lidnan da sen rajonan pämez' om Gennadii Jemel'janov (reduku 2010 — sügüz'ku 2019).

Eläjad

Vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 70 728 ristitud, rajonan ristitišton 85 %, vn 2021 — 73 630 ristitud. Kaik 73 817 eläjad oli lidnas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 74 031 eläjad vl 2018. Mülüb Alakaman lidnaglomeracijha (1,1 mln rist.).

Rahvahad (enamba 0,8 % vl 2010): venälaižed — 51,7 %, totarlaižed — 42,6 %, čuvašalaižed — 1,0 %, udmurtalaižed — 0,8 %, toižed rahvahad — 3,9 %.

Openduz

Lapsiden opendusen aluzkundad oma kaks'kümne kuz' nimitadud i nomeruidud päivkodid (nomer 1, 3, 5, 12..14, 16..18, 20, 22, 24..26, 28..36, 38..40), aluzškol (nomer 11), viž keskškolad (nomer 1, 2, 3, 6, 8), koume gimnazijad (nomer 1, 2, 4), kaks' liceid (äiprofil'ne nomer 10 i inženeriž-tehnologine), Kazanin federaližen universitetan Jelabugan institutan Universitetine-škol, äikel'ne Adimnar-Alabuga-openduzkompleks, škol nomer 7, korrekcine škol-internat, privatine Ihsan-keskškol («hüvämel'žuz»).

Ližaopendusen aluzkundad oma rajonan lapsiden sädamižen keskuz, lapsiden tehnižen sädamižen keskuz, lapsiden da norišton turizman i ekskursijoiden Juldaš-keskuz, lapsiden ekologiž-biologine keskuz, Junarmijan pert', lapsiden estetižen kazvatandan keskuz, školanirdpol'žen radon keskuz, kaks' muzikškolad (nomer 1 i 2), kaks' čomamahtošt školad (nomer 1 i 2), koume sportškolad (nomer 1 i 2, Olimp).

Kaik nell' specialižen keskopendusen sijališt aluzkundad oma avaitud lidnas: kul'turan da čomamahton^[1] i politehnine^[2] kolledžad, Suvorovan sodaškol, medicinine škol^[3]. Ende privatine ekonomiž-juridine kolledž radoi mugažo (2001−2018).

Transport

Avtobusad da taksid oma kundaližeks transportaks lidnas.

Lähembaine raudtestancii om Tihonovo Mendelejevskan rajonas, sišpäi om raudteid Alabug-zonha jüguiden täht vaiše. Lähembaine rahvahidenkeskeine lendimport om Begiševo 27 km suvipäivlaskmha Jarčallišpäi.

Galerei

Lidnan da sen rajonan tobmuden sauvuz (2005)
«Džamig»-mečet', vn 2020 nägu
Ekonomižen «Alabug»-zonan ühthine nägu vl 2017
Kazanin federaližen universitetan Jelabugan institut (2020)
Kazanin Jumalanmaman Jelabugan naižjumalankodi, vn 2015 nägu

Homaičendad

↑ Jelabugan kul'turan da čomamahton kolledž edu.tatar.ru-saital. (ven.)
↑ Jelabugan politehnižen kolledžan portal (elapoli.ru). (ven.)
↑ Jelabugan medškolan sait (елабуга-мед.рф) (ven.) (tot.) i sen versii edel vn 2023 redukud (elabuga-med.ru). (ven.) (tot.)

Irdkosketused

Jelabug-lidnan lehtpoled Jelabugan rajonan tobmuden aluzkundoiden oficialižel saital (городелабуга.рф). (tot.) (ven.)

Jelabug Vikiaitas

	Tatarstanan Tazovaldkundan lidnad
	Agriz \| Al'met'jevsk \| Arsk \| Aznakajevo \| Bavli \| Bolgar \| Bugul'm \| Buinsk \| Čistopol' \| Innopolis \| Jarčalli \| Jelabug \| Kazan' \| Kukmor \| Laiševo \| Leninogorsk \| Mamadiš \| Mendelejevsk \| Menzelinsk \| Nižnekamsk \| Nurlat \| Zainsk \| Zelenodol'sk \| Tetüši

[1] Jelabugan kul'turan da čomamahton kolledž edu.tatar.ru-saital. (ven.)

[2] Jelabugan politehnižen kolledžan portal (elapoli.ru). (ven.)

[3] Jelabugan medškolan sait (елабуга-мед.рф) (ven.) (tot.) i sen versii edel vn 2023 redukud (elabuga-med.ru). (ven.) (tot.)

[1]

[2]

[3]