Kudimkar
Lidnanznam
|
Flag
|
| Valdkund | Venäma |
| Eläjiden lugu (2017) | 31 265 ristitud |
| Pind | 25,3 km² |
| |
| Pämez' | Ivan Mehonošin (sügüz'ku 2 014—) |
| Telefonkod | +7-34 260-xx-xxx |
| Avtokod | 59, 81, 159 |
| Aigvö | UTC+5 (MSK+2) |
Kudimkar (ven. i perm. komi: Кудымкар) om Venäman lidn da lidnümbrik Permin randan päivlaskmas. Se om Permin Komin ümbrikon i Kudimkaran rajonan keskuz, ei mülü rajonha.
Südäiolend
Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]
Kudimkaran lidnuz oli olmas 7. voz'sadaspäi (nüg. lidnan keskuz). Eländpunkt mainitase kirjutadud purtkiš ezmäižen kerdan kuti Kudimkar vl 1579.
Vozil 1931 Kudimkar-külä kändihe lidnanvuiččeks žiloks. Žilo sai lidnan statusad vl 1938. Kudimkar oli Permin Komin avtonomižen ümbrikon (Federacijan subjektan) administrativižeks keskuseks vn 2005 tal'vkun 1. päivhäsai.
Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]
Lidn sijadase In'v-jogen randoil (Kaman oiged ližajogi), 180 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Permihesai om 201 km suvipäivnouzmha avtotedme. Lähembaine lidn om Čormoz 89 km suvipäivnouzmha orhal vai 200 km avtotedme.
Klimat om ven. Voden keskmäine lämuz +1,7 C°, vilukun lämuz — −14,5 C°, heinkun +18,0 C°. Paneb sadegid 517 mm vodes.
Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]
Vl 2010 eläjiden lugu oli 28 967 ristitud. Lidnan kaikiš suremb ristitišt oli vozil 1989−2001, 33..34 tuh. eläjid. Medicinine škol, pedagogine kolledž i Permin Komin opendajiden radmahtoiden paremboičendan institut oma lidnas.
Vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe, 53% eläjid oma permin komilaižed, 45% — venälaižed, 2% — toiženke rahvahudenke.
Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]
 |
Kudimkar Vikiaitas |
| Permin randan lidnad | ||
| Aleksandrovsk | Berezniki | Čaikovskii | Čerdin' | Černušk | Čormoz | Čusovoi | Dobränk | Gornozavodsk | Gremäčinsk | Gubah | Kizel | Krasnokamsk | Krasnovišersk | Kudimkar | Kungur | Lis'v | Nitv | Očor | Ohansk | Os | Perm' | Solikamsk | Usol'je | Vereščagino | ||
