Slanci (lidn, Leningradan agj)

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Slanci
Сланцы
 Lidnanznam
Coat of Arms of Slantsevo (Leningrad oblast).png
 Flag
Flag of Slantcy (Leningrad oblast).png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2017) 32 838 ristitud
Pind 36 km²
Slanci Сланцы
Pämez' Ruslan Šott (2 013—)
Telefonkod +7-81 374-xx-xxx
Avtokod 47
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Slanci (ven.: Сланцы «šoidkived», est.: Slantsõ, suom.: Slantsy) om Venäman lidn da lidnankund Leningradan agjan suvipäivlaskmas. Se om Slancin rajonan administrativine keskuz, mülüb rajonha vspäi 2006.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 1930 sulakul zavottihe säta kaivut Gdovan šoidkiven löudmižsijas. Eländpunktan aluz om pandud vl 1932. Slanci-radnikžilo om registriruidud vn 1934 20. päiväl tal'vkud Leningradan agjan Gdovan rajonas. Panihe udessätud Slancin rajonan keskuseks vn 1941 11. päiväl keväz'kud.

Toižen mail'man sodan aigan oli okkupiruidud nacistižen Germanijan imperijan sodavägil vll 1941 (17. heinku) — 1944 (2. uhoku). Žilon tobj pala oli pandud mantazole, Rusked armii murenzi edheotandoid edel tagendust vl 1941. Ühtenzoittihe Slanci-radnikžilod lähižidenke eländpunktoidenke da anttihe lidnan statusad vl 1949. Vozil 1959—2005 lidn alištui Leningradan agjan tobmudele oikti.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidnan tobj pala seižub Plüsn-jogen oiktal randal (ven.: Плюсна, Narv-jogen oigedpol'ne bassein), 40 metrad ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Piterin keskushesai om 155 kilometrad pohjoižpäivnouzmha orhal, 180 km avtotedme vai raudtedme. Lähembaižed lidnad oma Narv (Estinma) i Ivangorod 30 km pohjoižhe orhal, 70 km avtotedme vai raudtedme Kingiseppan kal't (50 km), Gdov (Pskovan agj) 48 km suvhe avtotedme vai raudtedme.

Žilo da seičeme küläd mülüdas lidnankundha Slancin ližaks. Lidnankundan pind — 301,77 km².

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe 33 485 ristitud elihe lidnas, 34 347 — lidnankundas, rajonan koume nelländest. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli vozil 1989, 43 087 eläjid. Vl 2017 kaik 33 745 ristitud elädas lidnankundas.

Ižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ižandusen päsarakod oma sauvondmaterialiden pästand — järed cementtegim radab kaivuziden gruntan jändusil, kivihilen i šoidkiven ümbriradai himine tegimišt (poltuz laivoiden täht, räzintegesed, silikontegesed, kengäd-«slancad», fenolkerthed). Šoidkiven samižen kaivuded oma konservacijas. Slancin industrialine tehnikum om professionaližen opendusen aluzkundaks, mugažo Piterin kaivuzuniversitetan ezitaikund om olmas lidnas.

Kundaline transport om avtobusad da maršruttaksid lidnan südäimes, ezilidnelektrojonused ümbrištos da Piterihesai. Om raudtestancijoid da raudteplatform lidnas. Stancijad: Slanci (tavarine) i Rudničnai, mugažo tegimišton Kaivuz 1..3- i Cementtegim-stancijad. Platform: Slanci-passažirskai (vspäi 1924, vagzalan pertinke) Plüsnan oiktal randal.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]


Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Leningradan agjan lidnad
Boksitogorsk | Gatčin | Ivangorod | Kamennogorsk | Kingisepp | Kiriši | Kirovsk | Kommunar | Kos'kenaluine | Kudrovo | Lug | Lüban' | Murino | Nikol'skoje | Otradnoje | Pikalövo | Primorsk | Priozersk | Pöud | Sertolovo | Slanci | Sosnovii Bor | Svetogorsk | Säs'stroi | Šlissel'burg | Tihvin | Tosno | Uz' Ladog | Viipur | Visock | Volhov | Volosovo | Vsevoložsk