Tosno

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Tosno
Тосно
 Lidnanznam
Coat of Arms of Tosno (Leningrad oblast).png
 Flag
Flag of Tosno.png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2017) 37 875 ristitud
Tosno Тосно
Pämez' Valerii Gončarov (2 014—)
Telefonkod +7-81 361-xx-xxx
Avtokod 47
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Tosno (ven.: Тосно, suom.: Tusina) om Venäman lidn Leningradan agjan keskusen suvipäivlaskmas, Tosnon rajonan da lidnankundan administrativine keskuz, mülüb rajonha vspäi 2006. Se om Piterin suvipäivnouzmaine ezilidn, rajonan kaikiš suremb lidn.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan kuti Tosna Matujevo-külä Uz'lidnan aigkirjas vl 1500. Vozil 1617−1700 külä sijazihe Ročinman territorijas.

Vs 1930 elokun 19. päiväspäi Tosno-žilo om ühtennimižen rajonan administrativižeks keskuseks. Vl 1935 Tosno kändihe radnikžiloks. Se oli okkupiruidud (29.08.1941 — 26.01.1944) Toižen mail'man sodan aigan. Okkupacijan aigan žilon pala oli muretud, ristitišt oli evakuiruidud Baltijan maihe. Enččel radnikžilo om udessündutadud sodan jäl'ghe. Vl 1949 kätihe sidä lidnanvuiččeks žiloks.

Vl 1963 Tosno sai lidnan statusad, i vhesai 2006 se oli alištunu agjan tobmudele oikti.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Tosno seižub Tosn-jogen randoil (ven.: Тосна, Nevan hura ližajogi), 37 m valdmeren pindan päl keskmäižel korktusel. Lidn sijadase suvipäivnouzmha Piterišpäi, Tosnon rajonan pohjoižes. Matkad Piterin röunhasai om 25 km lodeheze (Kolpinon rajon), Piterin keskushesai — 55 kilometrad lodeheze.

Lidnankund om olmas nügüdläižiš röunoiš vspäi 2006. Sen pind om 512 km², eläjiden lugu — 44 228 rist. (vl 2016). 18 eländpunktad mülüdas lidnankundha Tosnon ližaks: 3 žilod da 15 küläd.

Tobmuz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Käskusenandai tombuz om Ezitajiden Nevondkund (ven.: Совет депутатов) 20 ühtnijanke. Kaik rahvaz valičeb heid videks vodeks. Järgenduseližed valičendad oliba sihe vn 2014 14. päiväl sügüz'kud. Valerii Gončarov radab sen ezimehen da lidnan pämehen vs 2014 sügüz'kun 29. päiväspäi, vozil 2009−2014 hän radoi lidnan administracijan pämehen.

Vs 2014 sügüz'kuspäi rajonan administracii tegeb Tosno-lidnankundan-ki administracijan velgusidme, Vladimir Dernov radab Tosnon rajonan i Tosnon lidnankundan administracijan pämeheks. Kahesa varapämest oma hänele abhu. Kahesa komitetad, 8 palakundad, 5 sektorad da laudkund alištudas administracijan pämehištole.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 1939 10,1 tuh. ristituid eli radnikžilos. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 39 101 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 39 320 eläjad vl 2014.

Ortodoksižen hristanuskondan kaks' pühäpertid om lidnas:

  • Pühän Jumalanmaman Kazanin jumalaižen pühäpert' (vspäi 1717; udessaudihe äi kerdoid);
  • Pühän Jumalanmaman «Kaikiden opalaššiden ihastuz»-jumalaižen pühäpert' (vspäi 1952).

Ižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidnan ižandusen päsarakod oma:

  • sauvondtegesiden da sauvondmaterialiden pästand (raudbetontegesed, metallkonstrukcijad, kleid (Henkel), mujud, sanitarine tehnik da fitingad);
  • mašinoidensauvomine (Caterpillar-ekskavatorad — tarbhaižiden kaivatusiden samižen täht; avtod tepuhtastandan täht; lämuzmašiništ);
  • himine (kodihimijan pästand — muil da pezendtuhk);
  • sömtegimišt;
  • jüguavtoiden logistik.

Tosno om raudtesol'm (vspäi 1892), Tosno-raudtestancii (raudtesarak Gatčinhasai) i Tosno-II-platform oma olmas. «Venäma»-kiruhte (M10, E95, PiterMoskv) ümbärdab lidnad suvipäivlaskmaspäi (vspäi 2001).

Specialižen keskopendusen aluzkundoid om lidnas: politehnine tehnikum i Viipurin medicinižen kolledžan filial.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]


Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Leningradan agjan lidnad
Boksitogorsk | Gatčin | Ivangorod | Kamennogorsk | Kingisepp | Kiriši | Kirovsk | Kommunar | Kos'kenaluine | Lug | Lüban' | Nikol'skoje | Otradnoje | Pikalövo | Primorsk | Priozersk | Pöud | Sertolovo | Slanci | Sosnovii Bor | Svetogorsk | Säs'stroi | Šlissel'burg | Tihvin | Tosno | Uz' Ladog | Viipur | Visock | Volhov | Volosovo | Vsevoložsk