Visock

Visock
Высоцк
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Venäma
Eläjiden lugu (2023)	1,122 ristitud
Pind	39,81 km²
Pämez'	Igor' Jerofejev; (sügüz'ku 2014—)
Telefonkod	+7−81 378-xx-xxx
Avtokod	47
Aigvö	UTC+3 (MSK+0)

Visock (ven.: Высо́цк, suom.: Uuras, roč.: Trångsund «kaid sal'm») om pen' lidn, lidnankund da Baltijan meren meriport Venäman i sen Leningradan agjan lodehes. Mülüb Viipurin rajonha, sen kaikiš penemb lidn da kund.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 1532. Pohjoižen sodan aigan anastihe Viipurid Ročinmaspäi vl 1710, i saudihe Trongzund-varmitesid Viipurin lahten kaidanno sijanno ühtennimižen sal'men randal, nimitihe eländpunktad dokumentoiš Trongzund:aks mugažo. Vll 1864−1867 Trongzund-lidnuz om saudud, se om kaičenus paloin. Vll 1917−1940 oli ripmatoman Suomenman palaks oficialiženke Uuras-nimenke (ven.: У́урас). Šingotihe žilod meriportaks i saudihe raudted sennoks, veded Viipurin randanno oliba madalad.

Žilo oli mülütadud NSTÜ:he vn 1940 sulakuspäi Karjalaiž-Suomalaižen NST:an palaks i sai lidnan statusad. Vozil 1941 (sügüz'ku) — 1944 (kezaku) oli okkupiruidud Suomenman sodavägil. Mülütihe Venäman NFST:n Leningradan agjaha vl 1944. Udesnimitihe lidnad vl 1948 ezmäi Petroostrov:aks, sid' nügüdläižikš pölištunuden läz Trongzund-sart NSTÜ:n Kuz'ma Visockii-vägimehen muštho, mugažo nimitihe sart-ki.

Visock šingotase Visockii-torguindmeriportaks (hilen, kivivoin i nozoltadud gazan terminalad, 17,6 mln tonnoid vl 2017). Armijan valdkundröunmeriväged baziruišoiš lidnanno.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase rajonan lodehes, Karjalan kaglhan päivlaskmas, Suomen lahten pohjoižpäivnouzmaižel randal, Visockii-saren pohjoižes. Matkad Piterin keskushesai om 123 km orhal vai 160 km avtotedme, om 100 km sen röunhasai orhal, Suomenman röunhasai — 30 km lodeheze orhal. Lähembaine lidn da port om Viipur 20 km pohjoižpäivnouzmha orhal lahtedme vai 30 km avtotedme, Saiman kanalan agj om Viipuriš.

Visock om municipaližen ühtnikan üks'jäižeks eländpunktaks.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 1 244 ristitud, rajonan ristitišton 0,6 %. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 1 750 eläjad vl 2007. Kaik 1 120 eläjad oli lidnas vl 2017.

Ortodoksižen hristanuskondan Eläban Eziauguižen Stroican pühäpert'^[1] om sauvomas lidnas vspäi 2013.

Professionaližen opendusen aluzkundad ratas lähembaižiš lidnoiš (Viipur).

Lidnankundan pämez' om Deputatoiden nevondkundan ezimez'. Lidnan Administracijan pämez' om Jevgenii Šestakov vn 2022 sulakuspäi.

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Trongzund-lidnusen kaičenus paloišpäi (2013, roč.: Trångsund)
Puine časoun' Novik-sarel (vn 2009 nägu)
Visock-portan nägu vl 2010
Nevondkundaližiden sodamehiden velleskaum i memorial (2014)
Visock-päraudtestancijan sauvuz vl 2010

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

↑ Visockan pühäpert' Piterin mitropolijan mitropolia.spb.ru-saital. (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Visockan lidnankundan tobmuden oficialine sait (vysotsk.vbglenobl.ru). (ven.)

Visock Vikiaitas

	Leningradan agjan lidnad
	Boksitogorsk \| Gatčin \| Ivangorod \| Kamennogorsk \| Kingisepp \| Kiriši \| Kirovsk \| Koltuši \| Kommunar \| Kos'kenaluine \| Kudrovo \| Lug \| Lüban' \| Murino \| Nikol'skoje \| Otradnoje \| Pikalövo \| Primorsk \| Priozersk \| Pöud \| Sertolovo \| Slanci \| Sosnovii Bor \| Svetogorsk \| Säs'stroi \| Šlissel'burg \| Tihvin \| Tosno \| Uz' Ladog \| Viipur \| Visock \| Volhov \| Volosovo \| Vsevoložsk

[1] Visockan pühäpert' Piterin mitropolijan mitropolia.spb.ru-saital. (ven.)

[1]