Mustikaine

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Mustikaine
Järgeline mustikaine (Vaccinium myrtillus)
Järgeline mustikaine (Vaccinium myrtillus)
Tedoklassifikacii
Valdkund: Kazmused
Palakund: Änikkazmused
Klass: Kaksidülehtesižed
Kund: Kanabr'änikoižed
Sugukund: Kanabranvuiččed (Ericaceae)
Sugu: Vaccinium
Latinankel'ne nimi
Vaccinium myrtillus L.

Wikispecies-logo.svg
Sistematik
Vikierikoiš

Commons-logo.svg
Kuvad
Vikiaitas

ITIS 23605
NCBI 180763

Mustikaine (mustik om paginsana) vai Järgeline mustikaine, vai Mirtanlehtheine mustikaine (latin.: Vaccinium myrtillus) om madal varz'hein. Se kazvab Evrazijan pohjoižes, Grenlandas da Pohjoižamerikas.

Mustikaižen marjad oma södabad. Marjoid da lehtesid kävutadas zelliden vaumičemha. Erašti kazvatadas mustikašt mäguziš čomitesen täht.

Etimologii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Sugun tedonimi om saudud latinan kelen vacca-sanaspäi — «lehm», sikš miše sen erasiden erikoiden lehtesed sättudase živatoid sötamha.

Erikon myrtillus-nimi om vähenzoitai sana myrtus-nimespäi — «mirt», mustikaine om penen mirtan kartte.

Vepsän «mustikaine»-nimi om sündnu marjoiden mujuspäi. Sen ližaks, marjad mustenzoittas käzid da sud.

Se om mel'hetartui, miše kaktusoiden Myrtillocactus-sugun nimi om saudud mustikaižen latinan nimespäi (Vaccinium myrtillus). Neniden kaktusoiden marjad da mustikaižen marjad oma pojavad toine toižhe ičeze irdnägus[1].

Ümbrikirjutand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Mustikaižen ümbrikirjutand

Mustikaine om marjasine varz'hein 10 — 50 sm kazvol, a tundr-zonas se kazvab madme.

Lehtesed oma järgetud, pened, sonekahad, nahkakahad da munanvuiččed ičeze pindal. Ned lankteba maha tal'vele. Vihman aigan vezi kurnunvuiččid lehtesidme jokseb varzidme jurele.

Kazmusel om leved juruz, se andab äi vezoid.

Mustikaine änikoičeb semendkus. Sen änikod oma vauktad vihandokahudenke vai ruzavudenke, oiktad, ištuba üksin. Änik kumartud alahaks, se kaičeb ičeze heid'omad märgudespäi. Änikoiden päižed pölüstoitajad oma kodimezjäine da učubras.

Marjad oma mustad sinižen loštanke vahakerthen tagut, vai todesižeks mustad kertheta. Vahasine kerteh heittas kebnašti, i sid' marjoid nimitihe oikti[2]. Marjoiden südäin om purpurine. Keskmäine semniden lugu om läz 20 paksumba kaiked, no voib olda 40-ki. Meclindud žouptas marjoid da kanttas edahaks niiden sulatomid semnid.

Mustikaine kazvab pohjoižagjoiš da mägisel'giš, tobjimalaz, soiš, no vasttase mecoiš-ki (paksumba pedajikoiš).

Mustikaižen gibrid bolanke putub Päivlaskmaižes Evropas, sidä nimitadas Vaccinium × intermedium Rute.

Kävutand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Sömha[redaktiruida | redaktiruida purde]

Mustikaižen marjad kävutadas sömha eläbalaz da röudumižen jäl'ghe, a mugažo vaumičemha nalivkad, tislid, varenjad, pirgoid (mustiknik, vai mustikpirg).

Mustikaižen varded oma hüväd mezikazmused, anttas äi nektarad. Aromatakaz mustikaižmezi om vauvaz ruzavudenke[3].

Zelläks[redaktiruida | redaktiruida purde]

Painajad substancijad: kondensiruitud dubindsubstancijad (5 — 7%), antocianad, pektinad[4].

Mustikaižen marjoiš om vähä fruktmuiktusid, no niiš om äi A-, B- da C-vitaminoid, äi manganad, magnijad da kal'cijad, mugažo äi sömkuiduid da flavonoidoid[5].

Mustikaižen kävutandan sega om siš, miše sen sur' lugumär kucub umbaidust[6].

Medicinas kävutadas mustikaižen marjoid (latin. Fructus Myrtilli), lehtesid da varzid (Cormus Vaccinii myrtilli).

Mustikaižen marjad, kävutamha zelläks, pandas varha küpsikš täuzin (heinkun — elokun aigan), a lehtesed — änikoičendan aigan. Niid šil'ptäs käzil da kuivatas räusthan al. Mugoine torhuz varadase bumagasižiš šauguižiš, konorüziš, konoriš. Kävutandan strok om penemb, mi 2 vot.

Marjad da lehtesed kävutadas sil'miden, südäikohtsoližen traktan läžundoiden aigan, sahardiabetan aigan, a mugažo sijaližikš: poltatesiden da südäisatatesiden tervehtamha, stomatitad da gingivitad vaste. Niid kävutadas gerontologijas-ki.

Lehtesed da varded kävutadas sihlaižen, fasolin da imičaiženke segoitaden[4] diabetan augotižformiden spravitamha.

Veresed marjad oma tarbhaižed cingad vaste.

Keittud marjad, keitoz vai tisel' kuivatud marjoišpäi abutab uitod vaste[4].

Muzasinižed mustikaižen marjad mülüba äi antocianad. Kut nägub tedoližiš kaclendtegoišpäi, niiden kävutand aleneb südäikeran, verenvendsisteman[7], sil'miden läžundoiden[8] riskad, a mugažo se om rakanvastaine zell'[9][10].

Ottud kogonaz mustikaižen unotez om pöltusenvastaine zell'[11]. Se vedab poiš da tervehtab glaukomad, sikš miše paremboičeb verenjoksendan sil'män verkhel'pkele[12].

Himijas[redaktiruida | redaktiruida purde]

Mustikaižen mujutai substancii — se om PH-indikator, kudamb vajehtab ičeze mujun sinižeks muiktuzmäran alendusen aigan.

Sömtegimištos[redaktiruida | redaktiruida purde]

Mustikaine kävutase ruskedsinižeks kazmuzmujutimeks, ozutesikš, lihad kleimdamha.

Kuti pramozl[redaktiruida | redaktiruida purde]

Marjoiden poimind tob äjile külänikoile znamakahid saližrahoid.

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Mustikaižhe sidotud vepsän ozoitez[redaktiruida | redaktiruida purde]

Must härgääne, hirašine händaan'e (mustik).[13]

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Удалова Р.А., Вьюгина Н.Г. В мире кактусов //Отв. ред. С.Г. Сааков. 2-е изд. — М.: Наука, 1983. — Lp. 98. (ven.)
  2. Honkavaara, Johanna. Ultraviolet cues in fruit-frugivore interactions. Jyväskylä: University of Jyväskylä, 2002. Lp. 22. (angl.)
  3. Абрикосов Х.Н. и др. Черника //Словарь-справочник пчеловода. /Сост. Федосов Н.Ф. — М.: Сельхозгиз, 1955. — Lp. 397. (ven.)
  4. 4,0 4,1 4,2 Блинова К.Ф. и др. Ботанико-фармакогностический словарь /Справ. пособие. Под ред. К.Ф. Блиновой, Г.П. Яковлева. — М.: Высшая школа, 1990. — Lp. 257. (ven.) (ISBN 5-06-000085-0)
  5. Mustikan ravintoarvot (Mustikaižen sötmižarvuz) Terveyden ja hyvinvoinnin laitos. — Fineli.fi. (suom.)
  6. Лекарственные растения, обладающие послабляющими и закрепляющими свойствами //Гл. 7 в кн.: Соколов С.Я., Замотаев И.П. Справочник по лекарственным растениям. — 1991. (ven.) (ISBN 5-615-00780-X, ББК 53.52)
  7. Bell D. R., Gochenaur K. Direct vasoactive and vasoprotective properties of anthocyanin-rich extracts. // J Appl Physiol. — 2006. sulaku. — № 100(4). — Lpp. 1164—1170. (angl.)
  8. Chung H. K. et al. Efficacy of troxerutin on streptozotocin-induced rat model in the early stage of diabetic retinopathy. // Arzneimittelforschung. — 2005. — № 55(10). — Lpp. 573—580. (angl.)
  9. Roy S. et al. Anti-angiogenic property of edible berries. // Free Radic Res. — 2002. sügüz'ku. — № 36(9). — Lpp. 1023—1031. (angl.)
  10. Boivin D. et al. Inhibition of cancer cell proliferation and suppression of TNF-induced activation of NFkappaB by edible berry juice. // Anticancer Res. — 2007. keväz'ku. — № 27(2). — Lpp. 937—948. (angl.)
  11. Srivastava A. et al. Effect of anthocyanin fractions from selected cultivars of Georgia-grown blueberries on apoptosis and phase II enzymes. // J Agric Food Chem. — 2007. sulaku. — № 18; 55(8). — Lpp. 3180—3185. (angl.)
  12. Fursova A. Zh. et al. Dietary supplementation with bilberry extract prevents macular degeneration and cataracts in senesce-accelerated OXYS rats. // Adv Gerontol. — 2005. — № 16. — Lpp. 76—79. (ven.)
  13. Загадки //Зайцева М., Муллонен М. Образцы вепсской речи, 1969. — Lpp. 265-267.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]