Mustikaine

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Mustikaine
Järgeline mustikaine
Järgeline mustikaine
Tedoklassifikacii
Valdkund: Kazmused
Palakund: Änikkazmused (Magnoliophyta)
Klass: Kaksidülehtesižed (Dicotyledones)
Kund: Kanabr'änikoižed (Ericales)
Sugukund: Kanabränvuiččed (Ericaceae)
Heim: Vakcinium (Vaccinium)
Erik: Järgeline mustikaine
Latinankel'ne nimi
Vaccinium myrtillus L., 1753

Wikispecies-logo.svg
Sistematik
Vikierikoiš

Commons-logo.svg
Kuvad
Vikiaitas

ITIS 23605
NCBI 180763

Mustikaine (mustik om paginsana) vai Järgeline mustikaine, vai Mirtanlehtesine mustikaine (latin.: Vaccinium myrtillus) om madal varz'hein Kanabränvuiččed-sugukundaspäi. Se kazvab Evrazijan pohjoižes, Grenlandas da Pohjoižamerikas.

Mustikaižen marjad oma södabad. Kävutadas marjoid da lehtesid vaumičemha zellid. Erašti kazvatadas mustikašt mäguziš čomitesen täht.

Etimologii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Heimon tedonimi om saudud latinan kelen vacca-sanaspäi — «lehm», sikš miše sen erasiden erikoiden lehtesed sättutadas sötamha živatoid.

Erikon myrtillus-nimituz om vähenzoitai sana myrtus-nimespäi — «mirt», mustikaine om penen mirtan kartte.

Vepsän «mustikaine»-nimi om sündnu marjoiden mujuspäi. Sen ližaks, marjad mustenzoittas käzid da sud.

Se om mel'hetartui, miše kaktusoiden Myrtillocactus-heimon nimituz om saudud mustikaižen latinan nimespäi (Vaccinium myrtillus). Neniden kaktusoiden marjad da mustikaižen marjad oma pojavad toine toižhe ičeze irdnägus[1].

Ümbrikirjutand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Mustikaižen ümbrikirjutand

Mustikaine om marjasine varz'hein 10..50 sm kazvol, i tundr-zonas se kazvab madme.

Lehtesed oma järgetud, pened, sonekahad, nahkakahad da munanvuiččed ičeze pindal. Ned lanktas maha tal'vele. Vihman aigan vezi jokseb varziden kurnunvuiččidme lehtesidme jurele.

Kazmusel leved juruz om olmas, se andab äi vezoid.

Mustikaine änikoičeb semendkus. Sen änikod oma vauktad vihandokahudenke vai ruzavudenke, oiktad, išttas üksin. Änik om kumartud alahaks, se kaičeb ičeze heid'omad märgudespäi. Änikoiden päižed pölüstoitajad oma kodimezjäine da učubras.

Marjad oma mustad siniženke loštanke vahakerthen tagut, vai todesižeks mustad kertheta. Vahasine kerteh heittas kebnašti, i sid' nimitihe marjoid oikti[2]. Marjoiden südäin om purpurine. Keskmäine semniden lugu om läz 20 paksumba kaiked, no voib olda 40-ki. Meclindud žouptas marjoid da kanttas edahaks niiden sulatomid semnid.

Mustikaine kazvab pohjoižagjoiš da mägisel'giš, soiš tobjimalaz, no vasttase mecoiš-ki (paksumba pedajikoiš).

Mustikaižen gibrid bolanke putub Päivlaskmaižes Evropas, nimitadas sidä Vaccinium × intermedium Rute.

Kävutand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Sömha[redaktiruida | redaktiruida purde]

Mustikaižen marjad kävutasoiš sömha eläbalaz da röudumižen jäl'ghe, mugažo vaumičemha nalivkad, tislid, keitišt, pirgoid (mustiknik, vai mustikpirg).

Mustikaižen varded oma hüväd mezikazmused, anttas äi nektarad. Aromatakaz mustikaižmezi om vauvaz ruzavudenke.[3]

Zelläks[redaktiruida | redaktiruida purde]

Painajad substancijad: kondensiruitud dubindsubstancijad (5..7%), antocianad, pektinad.[4]

Mustikaižen marjoiš om vähä fruktmuiktusid, no niiš om äi A-, B- da C-vitaminoid, äi manganad, magnijad da kal'cijad, mugažo äi sömkuiduid da flavonoidoid.[5]

Mustikaižen kävutandan sega om siš, miše sen sur' lugumär kucub umbaidust.[6]

Medicinas kävutadas mustikaižen marjoid (latin.: Fructus Myrtilli), lehtesid da varzid (Cormus Vaccinii myrtilli).

Mustikaižen marjad, kävutamha zelläks, pandas varha küpsikš täuzin (heinkun — elokun aigan), i lehtesed — änikoičendan aigan. Šil'ptäs niid käzil da kuivatas räusthan al. Mugoine torhuz varadase bumagasižiš šauguižiš, konorüziš, konoriš. Kävutandan strok om penemb, mi kaks' vot.

Marjad da lehtesed kävutasoiš sil'miden, südäikohtsoližen traktan läžundoiden aigan, sahardiabetan aigan, mugažo sijaližikš: poltatesiden da südäisatatesiden tervehtamha, stomatitad da gingivitad vaste. Ottas kävutamižhe niid gerontologijas-ki.

Lehtesed da varded kävutasoiš sihlaiženke, fasolinke da imičaiženke segoitaden[4] spravitamha diabetan augotižformid.

Veresed marjad oma tarbhaižed cingad vaste.

Keittud marjad, keitoz vai tisel' kuivatud marjoišpäi abutadas uitod vaste.[4]

Muzasinižed mustikaižen marjad mülütadas äi antocianad. Kut nägub tedoližiš kaclendtegoišpäi, niiden kävutand aleneb südäikeran, verenvendsisteman[7], sil'miden läžundoiden[8] riskad, mugažo se om rakanvastaine zell'.[9][10]

Ottud kogonaz mustikaižen unotez om pöltusenvastaine zell'[11]. Se vedab poiš da tervehtab glaukomad, sikš miše paremboičeb verenjoksendan sil'män verkhel'pkele.[12]

Himijas[redaktiruida | redaktiruida purde]

Mustikaižen mujutai substancii — se om PH-indikator, kudamb vajehtab ičeze mujun sinižeks muiktuzmäran alendusen aigan.

Sömtegimištos[redaktiruida | redaktiruida purde]

Mustikaine kävutase ruskedsinižeks kazmuzmujutimeks, ozutesikš, kleimdamha lihad.

Kuti pramozl[redaktiruida | redaktiruida purde]

Marjoiden poimind tob äjile külänikoile znamakahid saližrahoid.

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Mustikaižhe sidotud vepsän ozoitez[redaktiruida | redaktiruida purde]

Must härgääne, hirašine händaan'e (mustik).[13]

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Удалова Р.А., Вьюгина Н.Г. В мире кактусов //Отв. ред. С.Г. Сааков. 2-е изд. — М.: Наука, 1983. — Lp. 98. (ven.)
  2. Honkavaara, Johanna. Ultraviolet cues in fruit-frugivore interactions. Jyväskylä: University of Jyväskylä, 2002. Lp. 22. (angl.)
  3. Абрикосов Х.Н. и др. Черника //Словарь-справочник пчеловода. /Сост. Федосов Н.Ф. — М.: Сельхозгиз, 1955. — Lp. 397. // Ashipunov.info. (ven.)
  4. 4,0 4,1 4,2 Блинова К.Ф. и др. Ботанико-фармакогностический словарь /Справ. пособие. Под ред. К.Ф. Блиновой, Г.П. Яковлева. — М.: Высшая школа, 1990. — Lp. 257. (ven.) (ISBN 5-06-000085-0) // Herba.msu.ru.
  5. Mustikan ravintoarvot (Mustikaižen sötmižarvuz) Terveyden ja hyvinvoinnin laitos. — Fineli.fi. (suom.)
  6. Лекарственные растения, обладающие послабляющими и закрепляющими свойствами //Гл. 7 в кн.: Соколов С.Я., Замотаев И.П. Справочник по лекарственным растениям. — 1991. (ven.) (ISBN 5-615-00780-X, ББК 53.52)
  7. Bell D. R., Gochenaur K. Direct vasoactive and vasoprotective properties of anthocyanin-rich extracts. // J Appl Physiol. — 2006. sulaku. — № 100(4). — Lpp. 1164−1170. // Ncbi.nlm.nih.gov. (angl.)
  8. Chung H. K. et al. Efficacy of troxerutin on streptozotocin-induced rat model in the early stage of diabetic retinopathy. // Arzneimittelforschung. — 2005. — № 55(10). — Lpp. 573−580. // Ncbi.nlm.nih.gov. (angl.)
  9. Roy S. et al. Anti-angiogenic property of edible berries. // Free Radic Res. — 2002. sügüz'ku. — № 36(9). — Lpp. 1023−1031. // Ncbi.nlm.nih.gov. (angl.)
  10. Boivin D. et al. Inhibition of cancer cell proliferation and suppression of TNF-induced activation of NFkappaB by edible berry juice. // Anticancer Res. — 2007. keväz'ku. — № 27(2). — Lpp. 937−948. (angl.)
  11. Srivastava A. et al. Effect of anthocyanin fractions from selected cultivars of Georgia-grown blueberries on apoptosis and phase II enzymes. // J Agric Food Chem. — 2007. sulaku. — № 18; 55(8). — Lpp. 3180−3185. (angl.)
  12. Fursova A. Zh. et al. Dietary supplementation with bilberry extract prevents macular degeneration and cataracts in senesce-accelerated OXYS rats. // Adv Gerontol. — 2005. — № 16. — Lpp. 76−79. // Ncbi.nlm.nih.gov. (ven.)
  13. Загадки //Зайцева М., Муллонен М. Образцы вепсской речи, 1969. — Lpp. 265−267.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]