Mine sisu juurde

Petergof

Vikipedii-späi
Petergof
Петергоф
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2023) 80,701 ristitud
Pind 48,30 km²
Petergof Петергоф
Pämez' Aleksandr Šifman
(reduku 2019—)
Telefonkod +7−812-xxx-xx-xx
Avtokod 78, 98, 178, 198
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Petergof (ven.: Петерго́ф, saks.: Peterhof — «Petran tanaz», suom.: Pietarhovi) om Venäman lidn Piterin röunoiš, sen suvipäivlaskmaižes Petrodvorecan rajonas. Opendusen znamasine keskuz, vspäi 2005 Petergof om tedolidnan statusanke, ezmäine mugoine Venämas.

Ende kaks' suomalašt küläd seižuiba neniš tahoiš — Kuusoja da Pohjajoki; mugažo Papingondo-külä oli ülüdel.

Nügüdläižen eländpunktan aluz om pandud vl 1710 kuti imperatoran lidnantagaine rezidencii. Žilo sai lidnan statusad vl 1762. Vspäi 1944 vhesai 1997 lidnan nimi oli Petrodvorec (ven.: Петродворе́ц).

Petergof šingotase turizmal, ladimensauvomižel (časuiden pästand[1]) i metallfurnituran tehmižel, raudbetontegesiden pästandal.

Geografijan andmused

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Lidn sijadase Suomen lahten suvirandal da sen randpolel. Puištoiden ühthine pind om 8,19 nellikkilometrad.

Lähembaine lidn om Piterin regionan Lomonosov lodeheze. Matkad Piterin keskuzpalhasai om 29 km raudtedme.

Municipaližen ühtnikan pämez' om sen Nevondkundan ezimez'. Edeline municipalitetan pämez' om Svetlana Malik (reduku 2016 — reduku 2019). Petergof-lidnan Sijaližen administracijan pämez' om Tat'jana Jegorova vn 2019 tal'vkuspäi. Aleksandr Šifman radoi administracijan edeližen pämehen vn 2019 tal'vkuhusai.

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 73 199 ristitud, vn 2021 — 80 814 ristitud. Kaik 80 662 eläjad oli lidnas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 83 800 eläjad vl 1992.

Ortodoksižen hristanuskondan nell'toštkümne pühäpertid[2] oma saudud lidnas: phh. Pedroin da Pauloin päjumalanpert', kümne jumalanpertid i koume časounäd. Niiden ližaks kuz' jumalanpertid i časoun' ei ole kaičenus.

Lapsiden opendusen aluzkundad oma 14 päivkodid, 11 keskškolad da gimnazijad, lapsiden sädamižen pert', kaks' muzikškolad (nomer 17, 22), pajatandan da muziciruindan «Kantorum»-škol, lapsiden da norišton «Petergof»-keskuz, kaks' olimpižen varan sportškolad (basketbol, hihtandvoibištelendad, ujund, dzüdo, hokkei). Krasnosel'skii-kolledž (Krasnoje Selo) om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks, edel vn 2022 elokud erigoittud Petrodvorecan kolledž radoi. Tedoinstitutad i Piterin valdkundaližen universitetan fakul'tetad ratas lidnan päivlaskmas. Sodameriakademijan N. Kuznecov-admiralan nimed openduzkeskuz (vhesai 2010 radioelektronikan sodameriinstitut A. Popovan nimed) i Raudtevägiden da sodaühtenzoitusiden sodainstitut (Materialiž-tehnižen varmitusen sodaakademijan A. Hrilövan nimed pala) oma avaitud lidnas, molembiden päaluzkundad sijadasoiš Piteriš.

Universitet-raudteplatform om kahten raudtestancijan ližaks (Vanh Petergof da Uz' Petergof), ned ühtenzoittas lidnad Baltijan päraudtestancijanke (29 km matkad) da Lomonosov-lidnanke. Avtobusad oma kundaližeks transportaks lidnan südäimes.

Lähembaine metro om Avtovo- da Kirovskii zavod-metrostancijad.

  1. «Raketa»-časuidentegimen sait (raketa.com). (ven.) (angl.) (fr.)
  2. Petergofan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)