Puškin (lidn)

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Puškin
Пушкин
 Lidnanznam
Coat of Arms of Pushkin (St Petersburg).png
 Flag
Flag of Pushkin (St Petersburg).png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2020-01-01) 112,674 ristitud
Pind 89,24 km²
Puškin Пушкин
Pämez' Nikolai Grebnöv
(keväz'ku 2009—)
Telefonkod +7-812-xxx-xx-xx
Avtokod 78, 98, 178, 198
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Jekaterinan sur' pert'kulu.

Puškin (ven.: Пушкин) om Venäman lidn federacijan Piter-subjektan suves (vspäi 1936). Se om maižandusen järed tedokeskuz, Puškinan rajonan administrativine keskuz.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 1501 eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan Nikol'skii Ižorskii pagastan mülükudas Uz'lidnan Vodin pätinan aigkirjas, voz'sadan lopus nimitihe usadibad Saric:aks (ven.: Сарица). Vll 1609−1702 oli Ročinman puine Saari Mois(i)-pert'kulu puišton keskes. Petr I lahjoiči sidä Aleksandr Menšikov-jenaralgubernatorale kuti Sarskai miz:ad (ven.: Сарская мыза).

Nügüdläižen eländpunktan aluz om pandud vl 1710 kuti Sarskoje-žilo (ven.: Сарское село). Kändi Jelizaveta I-imperatornaižen usadibaks. Vl 1780 panihe erigoittud pert'kuluspäi Sofii-lidnad Jekaterina II-imperatornaižen käskön mödhe, sil-žo voz'sadal nimitaškanzihe žilod Carskoje. Vl 1808 ühtištuihe Sofii-lidnad žilonke Carskoje Selo-lidnha. Vl 1837 Venäman ezmäine raudte oli saudud lidnha, vl 1887 kätihe Evropan ezmäižeks elektrificiruidud täuzin lidnaks. Vll 1918−1937 lidnan nimi oli Detskoje Selo. Nimitihe Venäman imperijan Aleksandr Puškin-kirjutajan kanzannimen mödhe vn 1937 9. päiväl uhokud. Suren sodan aigan lidn oli okkupiruidud nacistižen Germanijan sodavägil (18. sügüz'ku 1941 — 24. viluku 1944). Äjad istorižed sauvused oliba pandud mantazole, no udessaudas niid nügüd'.

Puškin-lidn šingotase turizmal, transportmašinoiden sauvomižel (temašinad raudten i sauvondtehnik avtoteiden täht), tömašinoidensauvomižel (ümbriradamha mecad), sömtegimištol (lihapol'fabrikatad, olud, leib), pertidensauvondan kombinatal i sauvondmaterialiden pästandal (kivenümbriradmine, asfal't, pumaterialad), medicinižmašiništon edheotandoil da projektiruindan organizacijoil.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase Nevan alangon i hurapol'žen basseinan kanaliden randoil. Om kukhid, uitoid, ojid da puištoid. Matkad Piterin keskushesai om 35 km pohjoižhe. Lähembaižed lidnad oma Piterin Kolpino ani päivnouzmha i Pavlovsk ani suvhe. Carskoje Selo-raudtestancii radab «Piter (Vitebskan vagzal) — Pavlovsk»-keskustal vspäi 1837.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 1939 lidnan ristitišt oli 56 136 eläjad, vl 1959 — 46 tuhad eläjid. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 99 380 ristitud, rajonan koume nelländest. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd', rajonan pol'.

Rahvahad (2010): venälaižed — 92,7%, ukrainalaižed — 2,2%, vaugedvenälaižed — 1,1%, toižed rahvahad — 4,0%.

Professionaližen opendusen aluzkundad oma Venäman veroližen kul'turan kolledž[1], Piterin raudtetransportan tehnikum, Piterin agrarine universitet[2], Leningradan valdkundaline Puškinan nimel nimitadud universitet (pedagogižed kadrad), Sodakosmižen akademijan Možaiskijan nimed pala.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Venäman veroližen kul'turan kolledžan sait (rktk.org). (ven.)
  2. Piterin agrarižen universitetan sait (spbgau.ru). (ven.) (angl.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]