Sebež

Sebež
Себеж
	Lidnanznam;
Valdkund	Venäma
Eläjiden lugu (2017)	5,452 ristitud
Pind	8 km²
Pämez'	Gennadii Vasil'jev; (2005—)
Telefonkod	+7−81 140-xx-xxx
Avtokod	60
Aigvö	UTC+3 (MSK+0)

Sebež (ven.: Себеж) om Venäman lidn Pskovan agjan suvipäivlaskmas. Se om Sebežan rajonan, lidnankundan (mülüb sihe) da Sebežan küläkundan administrativine keskuz.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunktan aluz om pandud Ivangorod Sebežal-pulidnuseks (ven.: Ивангород-на-Себеже) vl 1535 tehmaha londoid Litvanmaha, sen jändused oma kaičenus. Mainitase nügüdläiženke nimenke Ivan Grazijan zavetoičendas vl 1572. 16.-18. voz'sadoil Sebež oli se Reč Pospolitai-valdkundan palaks, se Venäman palaks. Sebež sai torguindlidnan oiktusid vl 1623, Venäman makundan lidnan statusad vl 1772.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn om röunanverine, sijadase Sebež- da Orono-järviden keskes (Päivlaskmaižen Dvinan bassein), 130 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Pskovhasai om 170 km pohjoižhe orhal vai 190 km avtotedme. Lähembaižed lidnad oma Opočk 60 km pohjoižhe avtotedme, Pustošk 60 km päivnouzmha avtotedme i Zilupe (Latvii) 28 km päivlaskmha avtotedme. Sebežan rahvahaline puišt levigandeb suvhe lidnaspäi Vaugedvenämahasai.

Ühthemänho 68 küläd mülüdas lidnankundha Sebežan ližaks. Lidnankundan pind om 275,13 km².

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 2010 lidnan eläjiden lugu oli 6 375 ristitud (rajonan ristitišton kaks' seičemendest), lidnankundan — 8 354 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 10 501 eläjad vl 1979. Vl 2017 kaik 7 348 ristitud elihe lidnankundas.

Ortodoksižen hristanuskondan Ph. Stroican jumalapert' om lidnas (kostöl enččes), om vanhid erižpertid. Kaiken istorijan aigan lidn paloi, anastihe sidä, i udessündutihe vitkos jogo kerdan. 19. voz'sadal judaizman uskojad da evrejalaižed tuliba enambushe. Toižen mail'man sodan jäl'ghe om kaikiš enamb ortodoksižid hristanuskojid da venälaižid.

Ižanduz da transport[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ižandusen päsarakod oma sauvondmaterialiden tehmine (raudbetontegesed, pulaudad) i turizm. Pskovan agrotehnižen kolledžan filial om professionaližen opendusen aluzkundaks.

Avtobusad oma kundaližtransportaks lidnas. Sebež-raudtestancii sijadase lidnan pohjoižröunanno «Moskv — Rig»-jonol vspäi 1901, raudten muit om lidnas. Koume avtotesarakod ühtenzoittas lidnad «Baltii»-trassanke (E22). Kaks' röunpäličmänendtahod om lidnan ümbrištos: «Buračkid — Terehovo» Lätänmanke 20 km päivlaskmha i «Doloscid — Juhovičid» Vaugedvenämanke 35 km suvipäivlaskmha.

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidnan simvol — enččen Raštvoiden päjumalanpertin kellčuhunduz, vn 2006 nägu
Pühän Stroican jumalapert', vn 2016 nägu
Lauk (2016), ende Selüginan pert'
Sebežan kodirandantedištandmuzei vl 2017
Avtobusstancii (2013)

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Sebež Vikiaitas

	Pskovan agjan lidnad
	Dno \| Gdov \| Nevel' \| Novoržev \| Novosokol'niki \| Opočk \| Ostrov \| Petseri \| Pitalovo \| Porhov \| Pskov \| Pustošk \| Sebež \| Velikije Luki