Sebež

Sebež
Себеж
	Lidnanznam;
Valdkund	Venäma
Eläjiden lugu (2020)	5,301 ristitud
Pind	8 km²
Pämez'	Gennadii Vasil'jev; (2005—)
Telefonkod	+7−81 140-xx-xxx
Avtokod	60
Aigvö	UTC+3 (MSK+0)

Sebež (ven.: Се́беж) om Venäman lidn Pskovan agjan suvipäivlaskmas. Se om Sebežan rajonan, lidnankundan (mülüb sihe) da Sebežan küläkundan administrativine keskuz.

Istorii[vajehta | vajehtada lähte]

Eländpunktan aluz om pandud Ivangorod Sebežal-pulidnuseks (ven.: Ивангород-на-Себеже) vl 1535 tehmaha londoid Litvanmaha, sen jändused oma kaičenus. Mainitase nügüdläiženke nimenke Ivan Grazijan zavetoičendas vl 1572. 16.-18. voz'sadoil Sebež oli se Reč Pospolitai-valdkundan palaks, se Venäman palaks. Sebež sai torguindlidnan oiktusid vl 1623, Venäman makundan lidnan statusad vl 1772.

Sebežan ižandusen päsarakod oma sauvondmaterialiden tehmine (raudbetontegesed^[1], pulaudad, metalližed katused) i turizm. Ende oludentegim radoi mugažo.

Geografijan andmused[vajehta | vajehtada lähte]

Lidn om röunanverine, sijadase Sebež- da Orono-järviden keskes (Päivlaskmaižen Dvinan bassein), 130 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Pskovhasai om 170 km pohjoižhe orhal vai 190 km avtotedme. Lähembaižed lidnad oma Opočk 60 km pohjoižhe avtotedme, Pustošk 60 km päivnouzmha avtotedme i Zilupe (Latvii) 28 km päivlaskmha avtotedme. Sebežan rahvahaline puišt levigandeb suvhe lidnaspäi Vaugedvenämahasai.

Ühthemänho 68 küläd mülüdas lidnankundha Sebežan ližaks. Lidnankundan pind om 275,13 km².

Eläjad[vajehta | vajehtada lähte]

Vl 2010 lidnan eläjiden lugu oli 6 375 ristitud (rajonan ristitišton kaks' seičemendest), lidnankundan — 8 354 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 10 501 eläjad vl 1979. Vl 2017 kaik 5 452 ristitud elihe lidnas i 7 348 ristitud kaikes lidnankundas.

Ortodoksižen hristanuskondan koume pühäpertid^[2] oma avaitud lidnas: Eläban Eziauguižen Stroican jumalapert' (kostöl enččes) i kaks' časounäd, mugažo enččen Raštvoiden päjumalanpertin kellčuhunduz. Om kaičenus vanhid erižpertid. Kaiken istorijan aigan lidn paloi, anastihe sidä, i udessündutihe vitkos joga kerdan. 19. voz'sadal judaizman uskojad da evrejalaižed tuliba enambushe. Toižen mail'man sodan jäl'ghe om kaikiš enamb ortodoksižid hristanuskojid da venälaižid.

Pskovan agrotehnižen kolledžan Sebežan filial^[3] om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks.

Transport[vajehta | vajehtada lähte]

Avtobusad oma kundaližeks transportaks lidnas. Sebež-raudtestancii sijadase lidnan pohjoižröunanno «Moskv — Rig»-keskustal vspäi 1901, raudten muit radab lidnas.

Koume avtotesarakod ühtenzoittas lidnad «Baltii»-trassanke (E22). Kaks' röunpäličmänendtahod om lidnan ümbrištos: «Buračkid — Terehovo» Lätänmanke 20 km päivlaskmha i «Doloscid — Juhovičid» Vaugedvenämanke 35 km suvipäivlaskmha.

Galerei[vajehta | vajehtada lähte]

Lidnan simvol — enččen Raštvoiden päjumalanpertin kellčuhunduz, vn 2006 nägu
Eläban Eziauguižen Stroican jumalapert', vn 2016 nägu
Lauk vl 2016, ende Selüginan pert'
Sebežan kodirandantedištandmuzei (2017)
Avtobusstancii vl 2013

Homaičendad[vajehta | vajehtada lähte]

Irdkosketused[vajehta | vajehtada lähte]

Sebež Vikiaitas

	Pskovan agjan lidnad
	Dno \| Gdov \| Nevel' \| Novoržev \| Novosokol'niki \| Opočk \| Ostrov \| Petseri \| Pitalovo \| Porhov \| Pskov \| Pustošk \| Sebež \| Velikije Luki

[1] Sebežan raudbetontegesiden edheotandan sait (beton-zavod.ru). (ven.)

[2] Sebežan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)

[3] Pskovan agrotehnižen kolledžan Sebežan filial pskovedu.ru-saital. (ven.)

[1]

[2]

[3]