Sebež
Lidnanznam
| |
| Valdkund | Venäma |
| Eläjiden lugu (2020) | 5,301 ristitud |
| Pind | 8 km² |
| |
| Pämez' | Gennadii Vasil'jev (2005—) |
| Telefonkod | +7−81 140-xx-xxx |
| Avtokod | 60 |
| Aigvö | UTC+3 (MSK+0) |
Sebež (ven.: Се́беж) om Venäman lidn Pskovan agjan suvipäivlaskmas. Se om Sebežan rajonan, lidnankundan (mülüb sihe) da Sebežan küläkundan administrativine keskuz.
Istorii
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Eländpunktan aluz om pandud Ivangorod Sebežal-pulidnuseks (ven.: Ивангород-на-Себеже) vl 1535 tehmaha londoid Litvanmaha, sen jändused oma kaičenus. Mainitase nügüdläiženke nimenke Ivan Grazijan zavetoičendas vl 1572. 16.-18. voz'sadoil Sebež oli se Reč Pospolitai-valdkundan palaks, se Venäman palaks. Sebež sai torguindlidnan oiktusid vl 1623, Venäman makundan lidnan statusad vl 1772.
Sebežan ižandusen päsarakod oma sauvondmaterialiden tehmine (raudbetontegesed[1], pulaudad, metalližed katused) i turizm. Ende oludentegim radoi mugažo.
Geografijan andmused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Lidn om röunanverine, sijadase Sebež- da Orono-järviden keskes (Päivlaskmaižen Dvinan bassein), 130 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Pskovhasai om 170 km pohjoižhe orhal vai 190 km avtotedme. Lähembaižed lidnad oma Opočk 60 km pohjoižhe avtotedme, Pustošk 60 km päivnouzmha avtotedme i Zilupe (Latvii) 28 km päivlaskmha avtotedme. Sebežan rahvahaline puišt levigandeb suvhe lidnaspäi Vaugedvenämahasai.
Ühthemänho 68 küläd mülüdas lidnankundha Sebežan ližaks. Lidnankundan pind om 275,13 km².
Eläjad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Vl 2010 lidnan eläjiden lugu oli 6 375 ristitud (rajonan ristitišton kaks' seičemendest), lidnankundan — 8 354 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 10 501 eläjad vl 1979. Vl 2017 kaik 5 452 ristitud elihe lidnas i 7 348 ristitud kaikes lidnankundas.
Ortodoksižen hristanuskondan koume pühäpertid[2] oma avaitud lidnas: Eläban Eziauguižen Stroican jumalapert' (kostöl enččes) i kaks' časounäd, mugažo enččen Raštvoiden päjumalanpertin kellčuhunduz. Om kaičenus vanhid erižpertid. Kaiken istorijan aigan lidn paloi, anastihe sidä, i udessündutihe vitkos joga kerdan. 19. voz'sadal judaizman uskojad da evrejalaižed tuliba enambushe. Toižen mail'man sodan jäl'ghe om kaikiš enamb ortodoksižid hristanuskojid da venälaižid.
Pskovan agrotehnižen kolledžan Sebežan filial[3] om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks.
Transport
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Avtobusad oma kundaližeks transportaks lidnas. Sebež-raudtestancii sijadase lidnan pohjoižröunanno «Moskv — Rig»-keskustal vspäi 1901, raudten muit radab lidnas.
Koume avtotesarakod ühtenzoittas lidnad «Baltii»-trassanke (E22). Kaks' röunpäličmänendtahod om lidnan ümbrištos: «Buračkid — Terehovo» Lätänmanke 20 km päivlaskmha i «Doloscid — Juhovičid» Vaugedvenämanke 35 km suvipäivlaskmha.
Galerei
[vajehta | vajehtada lähtetekst]-
Lidnan simvol — enččen Raštvoiden päjumalanpertin kellčuhunduz, vn 2006 nägu -
Eläban Eziauguižen Stroican jumalapert', vn 2016 nägu -
Lauk vl 2016, ende Selüginan pert' -
Sebežan kodirandantedištandmuzei (2017) -
Avtobusstancii vl 2013
.jpg)
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- ↑ Sebežan raudbetontegesiden edheotandan sait (beton-zavod.ru). (ven.)
- ↑ Sebežan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
- ↑ Pskovan agrotehnižen kolledžan Sebežan filial pskovedu.ru-saital. (ven.)
Irdkosketused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- Lidnankundan lehtpoled Sebežan rajonan tobmuden saital (sebezh.reg60.ru). (ven.)
- Lidnan informacine sait (sebezh.ru) (ven.)
- Lidnan da ümbrišton turizman sait (sebezh-gid.ru). (ven.)
 |
Sebež Vikiaitas |
| Pskovan agjan lidnad | ||
| Dno | Gdov | Nevel' | Novoržev | Novosokol'niki | Opočk | Ostrov | Petseri | Pitalovo | Porhov | Pskov | Pustošk | Sebež | Velikije Luki | ||