Mine sisu juurde

Velikije Luki

Vikipedii-späi
Velikije Luki
Великие Луки
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2020) 90,922 ristitud
Pind 60,08 km²
Velikije Luki Великие Луки
Pämez' Nikolai Kozlovskii
(2012—)
Telefonkod +7−81 153-xx-xxx
Avtokod 60
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Vn 2012 lidnan generaline plan topografižel kartal

Velikije Luki (ven.: Вели́кие Лу́ки, «Sured Lukad») om Venäman lidn da lidnümbrik Pskovan agjan suvipäivnouzmas. Se om agjan kahtenz' surtte lidn, om Velikije Lukin rajonan administrativižeks keskuseks.

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan Uz'lidnan aigkirjas Lukad Lovatil-nimenke (ven.: Луки на Ловати) vl 1166 kuti pagižmižiden sija Kijevan ruhtinasen i Uz'lidnan bajarišton keskes. Vl 1198 mainitase lidnaks (Kremlikš), se oli puine i paloi äi kerdad. 12.-15. voz'sadal ambujad taugaspäi taughuiba 56 toras Uden Lidnan poles Litvanman anastajid vaste. Vspäi 1406 se om tetab nügüdläiženke nimenke.

Kivine lidnuz om saudud Petran I käskön mödhe vozil 1704−1708, sen jändused oma kaičenus. 18. voz'sadal trakt läbiti lidnad Vaugedvenämaspäi Piterha. Velikije Luki saiba oficiališt makundan lidnan statusad vl 1777. Vl 1901 saudihe «Moskv — Rig»-raudted i Velikije Luki-raudtestancijad. Vozil 1944−1957 oli Velikije Lukin agjan pälidnaks, nügüd' sen palad oma Pskovan i Tverin agjoiš.

Velikije Luki šingotase mašinansauvomižel (libutimed, mechozmašinad, mašiništ kivivoin transportiruindan täht), elektrotehnižel sarakol (kaks' kabel'tegint, reostatad, akkumulätorad, tegimištoline porcellan), torguindmašiništon tegimel, omblendan koumel edheotandal, sömtegimištol (leibproduktoiden, maid-, kala- i lihakombinatad), kombisötken tegimel, mugažo vagonoiden kohenduzdepo radab.

Geografijan andmused

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Lidn sijadase Lovat'-jogen muugotil randoil (Il'mjärven bassein). Kaik 26 ližajoged lanktas sihe lidnan territorijal. Matkad Pskovhasai om 210 km lodeheze orhal vai 260 km avtotedme. Lähembaine lidn om Novosokol'niki 20 km päivlaskmha orhal vai 33 km avtotedme, järed lidn — Vitebsk 167 km suvhe avtotedme. Matkad Vaugedvenäman röunhasai om 80 kilometrad.

Velikije Luki oma lidnümbrikon üks'jäižeks eländpunktaks. Se jagase nelläks territorialižeks lidnanlaptaks: Pohjoine, Suvine, Keskuzrajon i Jogentagaine rajon. Mugažo 12 enččen žilon tarhad mülüdas lidnümbrikho.

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 98 778 ristitud, agjan ristitišton seičemendez. Kaik 92 757 eläjad oli lidnas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 117 tuhad eläjid vozil 1991 i 1997−1999.

Rahvahad (enamba 0,4 % vl 2010): venälaižed — 95,7 %, ukrainalaižed — 0,8 %, vaugedvenälaižed — 0,7 %, toižed rahvahad — 1,5 %, rahvahuden ozutandata — 1,3 %.

Ortodoksižen hristanuskondan kahesa pühäpertid[1] oma kaičenus lidnas: Pühän Voznesenjan kafedraline päjumalanpert' (1768), koume jumalanpertid i nell' časounäd.

  1. Velikije Lukin pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)



Pskovan agjan lidnad
Dno | Gdov | Nevel' | Novoržev | Novosokol'niki | Opočk | Ostrov | Petseri | Pitalovo | Porhov | Pskov | Pustošk | Sebež | Velikije Luki