Seksard
Lidnanznam
|
Flag
|
| Valdkund | Mad'jaranma |
| Eläjiden lugu (2018) | 32,156 ristitud |
| Pind | 96,28 km² |
| |
| Telefonkod | +36−74 |
| Aigvö | tal'vel UTC+1, kezal UTC+2 |
Seksard (mad'j.: Szekszárd [sɛksaːrd]) om Mad'jaranman lidn valdkundan suves. Se om Tol'n-agjan pälidn, Mad'jaranman agjan kaikiš penemb administrativine keskuz.
Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]
Nügüdläine eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 1015. Benediktižen jumalankodin sauvomine zavodihe vl 1061 Bela I-kunigahan käskön mödhe. Edel i jäl'ghe Osmanan imperijad Seksard oli znamasine lidn, ümbrišton jarmankkeskuz.
Seksard šingotase turizmal, kabel'tegimel, matkliphiden i teaksessuaroiden fabrikal. Lidn om vinan tehmižen rajonan keskuseks.
Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]
Lidn sijadase Dunain oiktal randpolel (keskuz — 15 kilometras jogespäi), kukhikahas tahondas, 100..180 m korktusil.
Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]
Vn 2011 EÜ:n rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 34 296 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt oli 36 840 eläjad vl 1990.
Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]
 |
Seksard Vikiaitas |
| Mad'jaranman agjad da niiden administrativižed keskused | ||
| Bač-Kiškun (Kečkemet) | Baran'j (Peč) | Bekeš (Bekeš'čab) | Boršod-Abaui-Zemplen (Miškol'c) | Čongrad-Čanad (Seged) | D'jor-Mošon-Šopron (D'jor) | Fejer (Sekešfehervar) | Haidu-Bihar (Debrecen) | Heveš (Eger) | Jas-Nad'kun-Sol'nok (Sol'nok) | Komarom-Estergom (Tataban'j) | Nograd (Šal'gotarjan) | Pešt (Budapešt) | Sabol'č-Satmar-Bereg (N'jired'haz) | Šomod' (Kapošvar) | Zal (Zalaegerseg) | Tol'n (Seksard) | Vaš (Sombathei) | Vesprem (Vesprem-lidn) | ||
| tazostadud agjaha lidn — Budapešt | ||
|
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |