Kürii

Kürijan spektr

96	2 9 25 32 18 8 2
Cm 247,0703
Kürii

Kürii (Cm — curium latinan kelel) om 96nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, aktinoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, seičemenz' period).

Ühthine ümbrikirjutand

Ei ole kürijad londuses, se om ratud transplutonine element. Amerikalaine himik Glenn Siborg da hänen kollegad Berklin tedoiduzkeskusespäi saiba kürijad ezmäižen kerdan vl 1944. Element om nimitadud Pjer i Marija Küri-tedomehiden muštoks.

Kürijan toksižuz om vähemb, mi neptunijal vai americijal.

Fizižed ičendad

Kürii om radioaktivine hobedakaz metall. Kristalline segluz om kaksitadud geksagonaline.

Atommass — 247,0703. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 13,51 g/sm³. Suladandlämuz — 1613 K (1340 C°). Kehundlämuz — 3383 K (3110 C°).

Tetas 20 ratud radioaktivišt izotopad 233..252 atommassanke i niiden 4 izomärad, sidä kesken 8 izotopad (243..250) elädas enamba vot. Kaikiš hätkemb om ²⁴⁷Cm 15,6 mln vozid pol'čihodamižen pordonke.

Himižed ičendad

Himižed reakcijad oma lantanoidoiden i americijan pojavad. Muigotandmärad: +6..+2, tobjimalaz +3.

Kävutand

Kürijan potencialine leved kävutand om radioizotopižiš energijanpurtkiš, kompaktižes südäitukuižes reaktoras (likutimes). Hätken eläjad izotopad oma α-čihodamiženke tobjimalaz, sikš elementan toksižuz om vähemb.

Kaik kürii sädase atomreaktoriš lujas penikaižin verdoin. Saihe kaikes aigas vaiše severz'-se kilogrammad (242 i 244 izotopad), grammad i milligrammad (toižed izotopad). Om tehnologijoiden sädamižen programid ližadamha kürijan samišt.

Irdkosketused

• Kürii webelements.com-saital. (angl.)
• Kirjutuz kürijas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (venäkelel)