Einšteinii

Einšteinii

99	2 8 29 32 18 8 2
Es 252,083
Einšteinii

Einšteinijan spektran nägui pala

Einšteinii (Es — einsteinium latinan kelel) om 99nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, aktinoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, seičemenz' period).

Ühthine ümbrikirjutand

Ei voi löuta einšteinijad londuses. Se om ratud transplutonine element.

Tehtas kaiked einšteinijad atomreaktoriš lujas penikaižin verdoin. Ezmäine makroskopine einšteinijan verd 0,01 mkg vedutte om sadud vl 1961.

Avaidusen istorii

Amerikaine Al'bert Giorso-fizikantedomez' da himik kollegidenke avaižiba einšteinijan Kalifornijan universitetas (Berkli) vn 1952 tal'vkus ezmäižen vezinikbomban poukahtusen jäl'giš (angl.: Ivy Mike test) Maršallan sariden Enivetok-atollal.

Element om nimitadud Al'bert Einštein-fizikantedomehen muštoks.

Fizižed ičendad

Einšteinii om radioaktivine hobedakaz metall. Paramagnetik. Kristalline segluz om kubine tahkonkeskustoittud.

Atommass — 252,083. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 8,84 g/sm³. Suladandlämuz — 1133 K (860 C°). Kehundlämuz — 1269 K (996 C°, ezimeletaden).

Tetas 18 ratud izotopad 240..257 atommassanke i koume izomärad (250m, 254m i 256m). Kaikiš hätkembad oma ²⁵²Es-izotop 471,7 päiväd pol'čihodamižen pordonke i ²⁵⁴Es (T_½=275,7 päiväd).

Elementan izotopad čihotas erazvuiččin: kätas kalifornijaks päpaloin β-čihodamižen kal't, vai berklijaks päpaloin α-čihodamižen kal't. Fermii sädase jüžmakombiš izotopoišpäi i izomerišpäi β⁻-čihodamižes.

Himižed ičendad

Elementan muiktuzmärad himižiš reakcijoiš oma +2 i +3.

Nened ühtnendad oma tedoitud: Es₂O₃, EsCl₃, EsOCl, EsBr₂, EsBr₃, EsI₂ и EsI₃.

Irdkosketused

• Einšteinii webelements.com-saital. (angl.)
• Kirjutuz einšteinijas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)