Le Korbüz'je

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Le Korbüz'je
franc.: Le Corbusier
Le Korbüz'je vl 1933
Le Korbüz'je vl 1933
nimi sündundan jäl'ghe:

franc.: Charles-Edouard Jeanneret-Gris

radmižen toižend:

Arhitekt, Maalikunstnik, kirjanik, urban planner

sündundan dat:

6. reduku 1887(1887-10-06)[1][2]

sündundan sijaduz:

La Chaux-de-Fonds[d][3]

valdkund:

Lua tõrge kohal mw.wikibase.entity.lua 59. real: Entity cannot be modified.

kolendan dat:

27. eloku 1965(1965-08-27)[1][2] (77 vot)

kolendan sijaduz:

Roquebrune-Cap-Martin[d]

tat:

Georges-Édouard Jeanneret[d]

avtograf:

Le Corbusier signature.svg

Commons-logo.svg Le Korbüz'je VikiAitas
Äižiruine eländpert' Marseliš Le Korbüz'jen projektan mödhe.

Le Korbüz'je, todesine nimi om Šarl' Eduar Žannere-Gri (franc.: Charles-Edouard Jeanneret-Gris; sünd. 6. reduku 1887, La Šo de Fon, Nevšatel'-kanton, Šveicarii — kol. 27. eloku 1965, Rokebrün Kap Marten, Francii), oli šveicarižen augotižlibundan francijalaine arhitektor, modernizman pioner, rahvahidenkeskeižen stilin arhitekturan ezitai, pirdai da dizainer.

Stilin eriližused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Le Korbüz'je — üks' kaikiš znamasižiš arhitektorišpäi XX vsadas. Hänen nimi om ühtel rivel ningomidenke arhitekturan reformatoridenke, kut Frenk Lloid Rait, Val'ter Gropius, Mis Van der Roe.

Le Korbüz'je sabuti tetabut ičeze sauvusiden tagut, kudambad kaiken oma originaližed, ičevuiččed. Hän oli mugažo talantakaz publicist.

Le Korbüz'jen projektoiden mödhe om saudud erazvuiččid pertid Šveicarijas, Francijas, Germanijas, AÜV:oiš, Argentinas, Japonijas, Venämas, Indijas, Brazilijas.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. 1,0 1,1 Немецкая национальная библиотека, Берлинская государственная библиотека, Баварская государственная библиотека и др. Record #118676873 // общий нормативный контроль — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 архитекторы, работающие в Швеции — 2014.
  3. архитекторы, работающие в Швеции — 2015.


Wiki letter w.svg Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.