Mine sisu juurde

Spassk (Penzan agj)

Vikipedii-späi
Spassk
Спасск
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2020) 7,016 ristitud
Pind 5,74 km²
Spassk Спасск
Pämez' Sergei Balašov
(semendku 2017—)
Telefonkod +7−84 151-xx-xxx
Avtokod 58
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.

Spassk (ven.: Спасск, erz.: Спасск ош / Спасской) om Venäman lidn da lidnankund Penzan agjan lodehes. Se om Spasskan rajonan administrativine keskuz.

Eländpunktan aluz om pandud mecpöudol 17. voz'sadal. Mainitaškanzihe vspäi 1663 kuti Bogdanovo-žilo, alištui Novo-Spasskii-jumalankodile. Vll 1673−1779 žilon nimituz oli Bogdanovo-Spasskoje. Se sai makundan lidnan statusad vl 1779, i nimitihe Spassk:aks, no pigai udesnimitihe erištamha toižiš lidnoišpäi, vhesai 1925 lidnan nimi oli Spassk Studencal (ven.: Спасск-на-Студенце). Šingotihe oluden i razvan tehmižel. Vll 1925−2005 lidnan nimituz oli Bednodemjanovsk (ven. Беднодемьяновск) Demjan Bednii-runokirjutajan (1883−1945) psevdoniman mödhe, hän vei eläbad kirjeižidenvajehtust sijaližidenke.

Spassk šingotase betontegimel, Penzan dizel'likutimiden tegimen cehal i sömtegimištol (argvoitegim, leibänkombinat).

Geografijan andmused

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Lidn sijadase tazangištol, rajonan lodehes, Studenc-jogen oiktal randal tobjimalaz (ven.: Студенец 14 km pitte, Mokš-jogen hurapol'ne bassein), 170 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Kok-jogi (ven. Кока) läbitab Spasskad da lankteb Studencha oiktalpäi lidnan pohjoižes. Matkad Mordovijhasai om 2 km päivlaskmha i pohjoižhe orhal, Penzhasai om 145 km suvipäivnouzmha orhal vai 165 km avtotel. Lähembaižed lidnad oma Krasnoslobodsk (Mordovii) 67 km pohjoižpäivnouzmha orhal vai 96 km avtotedme, Kovilkino (raudtestancii, Mordovii) 49 km päivnouzmha orhal vai 87 km avtotedme, i Alalomov (raudtestancii) 55 km suvipäivnouzmha orhal vai 59 km avtotedme. «Penz — Räzan'»-avtote läbitab lidnad.

Spassk om lidnankundan üks'jäine eländpunkt. Lidnankundan pind — 5,74 km².

Vl 1939 lidnan ristitišt oli 6 788 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 7 442 ristitud, rajonan koume videndest. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 10 tuhad eläjid vll 1910−1913 i 8 400 eläjad vll 1992−1998.

Rahvahad (2010): venälaižed — 89,6%, mordvinalaižed — 8,3%, toižed rahvahad — 2,1%.

Ortodoksižen hristanuskondan kaks' pühäpertid[1] oma olmas lidnas: Sündun Voznesenjan jumalanpert' (om saudud vodele 1859) i Spasan Toižetamižen časoun' (om letud vll 2003−2005). Ende Spasan Toižetamižen päjumalanpert' oli (1810−1967) časounän sijas, poukahtihe päjumalanpertid. Edel nevondkundališt aigad koume tošt pühäpertid oliba lidnas.

Spasskan proftehnologijoiden da biznesan kolledž[2] om lidnan profopendusen aluzkundaks.

  1. Spasskan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. Spasskan proftehnologijoiden da biznesan kolledžan sait (tex-spassk.ru). (ven.)



Penzan agjan lidnad
Alalomov | Belinskii | Gorodišče | Kamenk | Kuzneck | Nikol'sk | Penz | Serdobsk | Spassk | Sursk | Zarečnii