Italii

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Italijan Tazovaldkund
Repubblica Italiana
 Flag
Flag of Italy.svg
 Valdkundznam
Emblem of Italy.svg
Pälidn Rim
Eläjiden lugu (2013) 61,482,297[1] ristitud
Pind 309,547 km²
Italijan TazovaldkundRepubblica Italiana
Kel' italijan
Valdkundan pämez' Džordžo Napolitano
Päministr Matteo Renci
Religii hristanuskond
Valüt evro (EUR  €)[2]
Internet-domen .it[3]
Telefonkod +39
Aigvö tal'vel UTC+1,
kezal UTC+2

Italii (italijan kelel: Italia) — valdkund Evropas, Adriatižen, Tirrenižen, Ionižen meriden da Keskmeren randal. EÜn ühtnii. Italijan oma mavaldkundröunad Francijanke, Šveicarijanke, Avstrijanke, Slovenijanke, San Marinonke da Vatikananke. Pälidn — Rim.

Italii otab Apenniniden pol'sar', Balkaniden pol'sar' (pen't palad), Padanan tazangišt, Al'piden suvipautked, Sicilii- da Sardinii-sared, severz' penid sarid. Pind sarita — 301 230 km².

Istorii[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]

Politine sistem[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]

Ohjandusen form om parlamentine tazovaldkund. Rahvaz valitab kaks'kodišt parlamentad 5 vodeks. Sen üläkodi om Italijan senat (315 ühtnijad), alakodi — Italijan deputatoiden kodi (630 ristitud). Parlamentan kodiden ühthižen ištundan aigan valitas prezidentad 7 vodeks. Erindprezident tegese senatan ühtnijaks ičeze elon hätkte.

Geografijan andmused[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]

Italii om mägekaz ma ičeze enambištos. Sen kaikiš korktemb čokkoim sijadase röunal Francijanke — Monblan-mägi, 4808 metrad meren pindan päl. Apenniniden pol'saren kaikiš korktemb čokkoim om Korno Grande-mägi, 2914 m. Kaikiš pidemban Po-jogen piduz om 682 km. Kaikiš järedamb järv om Gard-järv.

Klimat om Keskmeren subtropine. Al'pad ei pästkoi pohjoižtulleid Italijaha, sida meren valatoituz lujeneb.

Eläjad[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]

Ižanduz[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]

Homaičendad[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]

  1. Country Rank. Countries and Areas Ranked by Population: 2013. — U.S. Department of Commerce. — Census.gov.
  2. Edel 1999 vot — italijan lir. Kampion d'Italijas oficialine valüt om šveicarijan frank, no sigä-ki torguindan aigan ottas evrod.
  3. Mugažo .eu kuti :n ühtnii.


Evropan valdkundad
Evropan valdkundad
Alamad | Albanii | Andorr | Armenii1 | Azerbaidžan1 | Avstrii | Bel'gii | Bolgarii | Bosnii da Gercegovin | Čehanma | Danii | Estinma | Francii | Grekanma | Gruzii1 | Horvatii | Irlandii | Islandii | Ispanii | Italii | Kazahstan1 | Kipr1 | Latvii | Litvanma | Lihtenštein | Lüksemburg | Mad'jaranma | Makedonii | Mal't | Moldov | Monak | Mustmägi | Norvegii | Pol'šanma | Portugalii | Ročinma | Romanii | San Marino | Saksanma | Serbii | Slovakii | Slovenii | Suomenma | Sur' Britanii | Šveicarii | Turkanma1 | Ukrain | Vatikan | Vaugedvenäma | Venäma1

1 Om Azijas mugažo.

Wiki letter w.svg Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.