Kotlas

Kotlas
Котлас
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Venäma
Eläjiden lugu (2023)	56,122 ristitud
Pind	68,04 km²
Pämez'	Denis Ševela; (eloku 2023—)
Telefonkod	+7−81 837-xx-xxx
Avtokod	29
Aigvö	UTC+3 (MSK+0)

Kotlas (ven.: Ко́тлас) om Venäman lidn Arhangel'skan agjan suvipäivnouzmas. Se om agjan koumanz' lidn eläjiden lugun mödhe, järed raudtesol'm. Om municipaližen «Kotlas»-ühtnikan (lidnümbrikon) administrativižeks keskuseks, mugažo Kotlasan rajonan-ki (ei mülü rajonha).

Istorii

Ende komilaižiden Piras-eländpunkt (ven.: Пырас) da kund oliba olmas Kotlasan sijas 14.-18. voz'sadoil. Kotlas-külä (vai Kodlas) mainitase eziauguižešti Stroganovan kirjeižes (1617−1625 voded) i Alamaiden kartal (1634), nimitihe lähižen penen jogen mödhe. Külä šingotaškanzihe transporttesol'meks vspäi 1899, saudihe «Perm' — Vätk — Kotlas»-raudted.

Vn 1917 kezakuspäi om lidnan statusanke. Repressijoiden vozil (1930−1950-nded voded) oli järedaks oigenduzkeskuseks türmatud ristituiden täht. Raudtesild om saudud Pohjoižes Dvinas päliči nenil ristituil Toižen mail'man sodan aigan. Avtotesild Pohjoižes Dvinas päliči sijadase kahtes kilometras pohjoižemb, se om saudud vl 2001.

Kotlas šingotase raudten edheotandoil, mecpilindan i mecan ümbriradmižen kombinatal (sauvondmaterialad, tehnologine pärzak), Limendan laivansauvomižen tegimel, elektromehanižel tegimel (erazvuiččed gazballonad i metallan ümbriradmine), sömtegimištol (leib, jauh, jomad, lihaproduktad).

Geografijan andmused

Lidn sijadase Pohjoižen Dvinan oiktal korktal randal i Vičegdan hural randal, jogiden ühthejoksmusen sijas, 80 m ü.m.t. keskmäižel korktusel.

Matkad Arhangel'skhasai om 600 km lodeheze orhal, oiged te om vetme vai il'madme. Lähembaižed lidnad oma Sol'vičegodsk seičemetoštkümne kilometrad päivnouzmha-pohjoižpäivnouzmha orhal, Koräžm 28 km päivnouzmha orhal, 34 km avtotel vai raudtel, Krasavino (Vologdan agj) 34 km suvhe orhal vai 44 km avtotedme.

Klimat om ven kontinentaline. Voden keskmäine lämuz om +2,0 C°, kezakun-elokun +14,1..+17,6 C°, tal'vkun-uhokun −10,5..−13,0 C°. Ekstremumad oma −47,1 C° (viluku) i +35,5 C° (heinku, eloku). Kezaaigan minimum om −3,6 C° (eloku), tal'vaigan maksimum om +5,5 C° (tal'vku, viluku). Voib panda halad kezal miččel taht kul (heinkun minimum om −0,8 C°). Paneb sadegid 576 mm vodes, enamba kezakus-elokus (65..74 mm kus), vähemba uhokus-sulakus (28..31 mm kus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 67..71 % röunoiš sulakus-kezakus, 85..88 % sügüz'kus-vilukus, 75..83 % toižiš kuiš.

Tobmuz

Kaik koume eländpunktad mülüdas municipaližhe «Kotlas»-ühtnikha lidnan ližaks: kaks' pen't küläd (94 rist. vl 2010) i järed raudteradnikoiden lidnanvuitte Vičegodskii-žilo (12 786 eläjad vl 2017).

Lidnümbrikon tobmuden pämez' om sen Administracijan pämez'. Edeližed lidnümbrikon pämehed oma Svetlana Deineko (semendku 2021 — eloku 2023), Aleksandr Burbah (vn 2023 uhoku-semendku), Andrei Bral'nin (sügüz'ku 2013 — uhoku 2021). Lidnümbrikon Deputatoiden suiman ezimez' om Sergei Melentjev vn 2023 sügüz'kuspäi. Edeline suiman ezimez' om Aleksandr Stepanov, radoi vn 2023 sügüz'kuhusai.

Eläjad

Vl 1939 lidnan ristitišt oli 17 300 eläjad, vl 1959 — 52 608 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 60 562 ristitud, lidnümbrikon — 73 517 ristitud. Vn 2021 rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 56 093 ristitud, lidnümbrikon — 67 010 ristitud. Vl 2017 lidnan ristitišt oli 61 902 eläjad. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 69 tuhad eläjid vozil 1986 da 1987.

Rahvahad (2010): venälaižed — 97,4 %, toižed rahvahad — 2,6 %.

Ortodoksižen hristanuskondan kuz' pühäpertid^[1] oma kaičenus i saudud lidnas: koume jumalanpertid, loičendpert' i kaks' časounäd.

Lapsiden opendusen aluzkundad oma päivkodid, keskškolad. Professionaližen opendusen aluzkundad oma Kotlasan pedagogine kolledž^[2] i Kotlasan elektromehanine tehnikum^[3].

Transport

Avtobusad i ezilidnjonused oma kundaližeks transportaks lidnas da sen ümbrištos. Koume raudtestancijad ratas lidnas: Kotlas-Suvine, Kotlas-Pohjoine i Kotlas-Sol'm. Raudteedheotandan päfater sijadase Vičegodskii-žilos. Jogiport om avaitud lidnas.

Tatanmaine Kotlas-lendimport (КТС / KSZ / ULKK, 10,7 tuh. passažiroid vl 2016) sijadase ani lidnan suvipäivnouzmaižen röunan taga. Sišpäi tehtas reisid Arhangel'skha, Siktivkarha i Piterihesai.

Galerei

Lidnan administracijan sauvuz (merii, 2012)
Ph. Stefan Permalaižen jumalanpert', vn 2013 nägu
Elektromehanine tegim (2010)
«Stolica»-torguindkeskuz vl 2019
Päraudtestancijan sauvuz vl 2016 (Kotlas-Suvine)

Homaičendad

Irdkosketused

Kotlas Vikiaitas

	Arhangel'skan agjan lidnad
	Arhangel'sk \| Kargopol' \| Koräžm \| Kotlas \| Mezen' \| Mirnii \| Nar'jan Mar \| Novodvinsk \| Nändom \| Oneg \| Severodvinsk \| Sol'vičegodsk \| Šenkursk \| Vel'sk

[1] Kotlasan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)

[2] Kotlasan pedagogižen kolledžan sait (kotlas-college.ru). (ven.)

[3] Kotlasan elektromehanižen tehnikuman sait (kemt-kotlas.ru). (ven.)

[1]

[2]

[3]