Mine sisu juurde

Rtiščevo

Vikipedii-späi
Rtiščevo
Ртищево
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2021) 38,030 ristitud
Pind 32,95 km²
Rtiščevo Ртищево
Pämez' Vladimir Kalämin
(sügüz'ku 2018—)
Telefonkod +7−84 540-xx-xxx
Avtokod 64, 164
Aigvö UTC+4 (MSK+1)


Rtiščevo (ven.: Рти́щево) om Venäman lidn, lidnankund da raudtesol'm Saratovan agjan lodehes. Se om Rtiščevon rajonan administrativine keskuz.

Istorii[vajehta | vajehtada tekst]

Eländpunktan aluz om pandud 17. voz'sadal, mainitase vspäi 1666. Edel 1723 vot žilon nimituz oli Pokrovskoje, sid' pomeššikoiden Rtiščevad-rodun kanzannimen mödhe, hö oliba žilon pidajikš vhesai 1794. Toine oli Rtiščevo-žilo raudtestancijanno vspäi 1871. Žilo raudtestancijanno sai lidnan statusad vn 1925 6. päiväl kezakud. Ühtištuihe endevanhad Rtiščevo-žilod lidnanke vl 1974.

Rtiščevo šingotase mašinansauvomižen «Argon»-tegimel (elektromagnitižed ajaimed, kaičendsistemad, käroudusen indikatorad, mebel'furnitur, mašinad vaumičemha heinäd da villäd živatoile sötkeks), magaduzsijansobiden da koditekstilin tegimel, sömtegimištol (kanafabrik ümbriradajanke tehmiženke), mugažo asfal'ttegim radab.

Geografijan andmused[vajehta | vajehtada tekst]

Lidn sijadase rajonan keskuzpalas, Ol'šank-jogen (ven.: Ольшанка 42 km pitte) i Iznajir-jogen keskes (ven.: Изнаир 98 km pitte), 210 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Ol'šank-jogi om lidnan pohjoižröunaks, molembad joged oma Hopran üläjoksmusen hurad ližajoged. Matkad Penzan agjhasai om 20 km pohjoižhe orhal, Saratovhasai om 167 km päivnouzmha-suvipäivnouzmha orhal, 197 km avtotel vai raudtel. Lähembaižed lidnad oma Serdobsk (Penzan agj) 37 km pohjoižpäivnouzmha orhal, 48 km avtotel vai raudtel, i Arkadak 41 km suvhe-suvipäivlaskmha orhal, 52 km avtotel vai raudtel. Sodalendimport om koumes kilometras lodeheze lidnaspäi.

Rtiščevo om lidnankundan (municipaližen ühtnikan) üks'jäine eländpunkt. Lidnankundan pind — 32,95 km².

Eläjad[vajehta | vajehtada tekst]

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan da lidnankundan eläjiden lugu oli 41 289 ristitud, rajonan viž seičemendest. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 44..45 tuhad eläjid vll 1989−2003 (45 100 rist. vll 1996−1998).

Rahvahad (enamba 0,4% vl 2010): venälaižed — 94,1%, ukrainalaižed — 0,6%, armenijalaižed — 0,4%, totarlaižed — 0,4%, toižed rahvahad i rahvahuden ozutandata — 4,5%.

Ortodoksižen hristanuskondan kaks' jumalanpertid[1] oma avaitud lidnas: ph. Aleksandr Nevalaižen i ph. Mikulai-čudonsädajan.

Rtiščevon politehnine licei i Samaran valdkundaližen raudteiden universitetan filial (ende Rtiščevon raudtetransportan tehnikum)[2] oma lidnan professionaližen opendusen aluzkundoikš.

Galerei[vajehta | vajehtada tekst]

Homaičendad[vajehta | vajehtada tekst]

  1. Rtiščevon pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. Rtiščevon filial universitetan samgups.ru-saital. (ven.)

Irdkosketused[vajehta | vajehtada tekst]



Saratovan agjan lidnad
Arkadak | Atkarsk | Balakovo | Balašov | Engel's | Hvalinsk | Jeršov | Kalininsk | Krasnii Kut | Krasnoarmeisk | Marks | Novouzensk | Petrovsk | Pugačov | Rtiščevo | Saratov | Šihani | Vol'sk