Štuttgart

Štuttgart
Stuttgart
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Saksanma
Eläjiden lugu (2023)	613,111 ristitud
Pind	207,32 km²
Pämez'	Frank Nopper; (uhoku 2021—)
Telefonkod	+49−711
Aigvö	tal'vel UTC+1,; kezal UTC+2

Štuttgart (saks.: Stuttgart [ˈʃtʊtɡaʁt], sündui saksan Stutengarten-sanaspäi — «hebonvodindferm»; švabijan pagin: Schduagert [ˈʒ̊d̥ua̯ɡ̊ɛʕd̥]) om lidn Saksanman suvipäivlaskmas. Se om kudenz' surtte lidn valdkundas eläjiden lugun mödhe. Om olmas Baden-Vürtemberg-federacijanman administrativižeks keskuseks vspäi 1952, sen kaikiš suremb lidn.

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud vl 950 küläks holitamha hebonvodindfermad. Vl 1219 se sai lidnan statusad. Vozil 1251−1952 oli Vürtemberg-man pälidnaks. Sadud Toižen mail'man sodan aigan lujad murendused bombardiruindoiden tagut oliba čuratud vodele 1952, sid' saudihe severt-se avtotegimid.

Mail'man tetabiden mašiništonsauvomižen kompanijoiden päfaterad sijadasoiš Štuttgartas: Daimler, Porsche. Federacijanman tedoidusiden da projektiruindan läz pol't tegese sen päižes lidnas. Štuttgartan fondbirž (SWB, Börse Stuttgart) om alusenpandud vl 1860, se om kahtenz' znamoičendal valdkundas Frankfurtan fondbiržan jäl'ghe i ühesanz' Evropas.

Geografijan andmused

Lidn sijadase istorižes Švabii-regionas, federacijanman keskuzpalas, Nekkar-jogen randoil (Reinan oiged ližajogi), Al'piden ezimägišton 207..549 m korktusil, 245 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Äjad kukhad, alangištod i puištod oma Štuttgartas.

Klimat om ven valdmeren, päivoikaz kezal, pil'vekaz tal'vel. Voden keskmäine lämuz om +10,8 C°, kezakun-elokun +18,1..+20 C°, tal'vkun-uhokun +2,1..+3 C°. Ekstremumad oma −25,5 C° (viluku) i +37,7 C° (heinku, eloku). Kezaaigan minimum om +3,3 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +21 C° (uhoku). Ei voi panda halad kezakus-sügüz'kus. Paneb sadegid 650 mm vodes, enamba semendkus-heinkus (72..81 mm kus), vähemba vilukus-sulakus (33..40 mm kus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 64..69 % röunoiš keväz'kus-elokus, 80..82 % redukus-vilukus.

Tobmuz

Štuttgart jagase kaks'kümneks koumeks lidnümbrikoks (saks.: Stadtbezirk): viž südäiümbrikod i 18 irdpolišt. Kaik ned alajagasoiš 152 lidnrajonaks (saks. Stadtteil).

Municipaline nevondkund kogoneb 60 nevojaspäi i valičese videks vodeks. Lidnan tobmuden pämez' om oberburgomistr (saks.: Oberbürgermeister), hän om lidnan radonoigendajan tobmuden pä, seičeme varapämest om hänel. Kaik lidnalaižed valitas oberburgomistrad kahesaks vodeks, toižiden strokuiden voimuz om olmas. Edeližed lidnan pämehed oma Fric Kun (Fritz Kuhn, viluku 2013 — uhoku 2021), Volf'gang Šuster (Wolfgang Schuster, viluku 1997 — viluku 2013), Manfred Rommel' (Manfred Rommel, viluku 1975 — tal'vku 1996, koli vl 2013).

Eläjad

Vl 2012 lidnan eläjiden lugu oli 597 939 ristitud, vl 2017 — 632 743 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 640 560 eläjad vl 1962 i 633 158 eläjad vl 1970. Läz 2,8 mln ristituid elädas lidnaglomeracijas 3654 nellikkilometrad pindal (Štuttgart-region vn 2023 tal'vkus: lidn i viž ümbärdajad ümbrikod).

Lidnalaižiden kaks' videndest oma sündnuded verhiže maihe, videndez oli Saksanman rahvahanikuseta (2006). 1960-nziden voziden avtosauvomižen korged aig lidnas tarbhaiči äi ližaradnikoid i zavodi immigracijad.

Štuttgartan universitet^[1] (alusenpanend 1829, 27,6 tuh. üläopenikoid) om üläopendusen da tedoidusiden znamasižeks aluzkundaks.

Transport

Avtobusad, ezilidnelektrojonused, tramvaid, mägitramvai da funikulör oma kundaližeks transportaks lidnas.

Rahvahidenkeskeine civiline Štuttgart-lendimport^[2] (STR / EDDS, 12,7 mln passažiroid vl 2019) sijadase kaks'toštkümnes kilometras lidnan keskuzpalaspäi suviröunal. Tehtas äi reisid Evropadme, Keskmeren lebutahoiže, mugažo om reisid Turkanmaha i AÜV:oiden päivnouzmha.

Galerei

Uz' pert'kulu i Pert'kulun torg (2015)
Lidnan tobmuden pert' (2006)
Lüteranižen kollegiatižen Stiftskirhe-pühäpertin (om 12. voz'sadaspäi) vn 2015 suvipäivnouzmaine nägu Kirhstrassen polespäi
Lüteranine Johanneskirhe-pühäpert' (letihe vll 1864−1876) Foierze-järven pol'sarel, vn 2011 nägu
Mercedes-Benz-kompanijan muzei (huralpäi) i möndoiden keskuz (oiktalpäi) vl 2010
Porsche Design Tower vl 2023
Štuttgartan universitetan päkorpus sömsijanke (2007), Vaihingen-kampus
Štuttgartan valdkundaližen operan sauvuz koumen kesken, lidnan baletan sijaduz (2007)
Štuttgart-lendimport vl 2003
Štuttgartan päraudtestancijan sauvuz vl 2001

Homaičendad

↑ Štuttgartan universitetan sait (uni-stuttgart.de). (saks.) (angl.)
↑ Rahvahidenkeskeižen Štuttgart-lendimportan sait (stuttgart-airport.com). (saks.) (angl.)

Irdkosketused

Lidnan tobmuden sait (stuttgart.de). (saks.) (angl.)

Štuttgart Vikiaitas

	Saksanman federacijanmad da niiden administrativižed keskused
	Alasaksonii (Gannover) \| Baden-Vürtemberg (Štuttgart) \| Bavarii (Münhen) \| Berlin \| Brandenburg (Potsdam) \| Joudjaline Ganzejan Bremen-lidn (Bremen) \| Joudjaline da Ganzejan Gamburg-lidn \| Gessen (Visbaden) \| Meklenburg da Ezine Pomeranii (Šverin) \| Pohjoine Rein da Vestfalii (Düssel'dorf) \| Reinland-Pfal'c (Mainc) \| Saar (Saarbrükken) \| Saksonii (Drezden) \| Saksonii-Anhal't (Magdeburg) \| Šlezvig-Gol'štein (Kil') \| Türingii (Erfurt)

[1] Štuttgartan universitetan sait (uni-stuttgart.de). (saks.) (angl.)

[2] Rahvahidenkeskeižen Štuttgart-lendimportan sait (stuttgart-airport.com). (saks.) (angl.)

[1]

[2]