Mine sisu juurde

Alušt

Vikipedii-späi
Alušt
Алушта (ven. i ukr.)
Алушта / Aluşta (krim.-tat.)
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma - de fakto
Ukrain - de jure]]
Eläjiden lugu (2018) 29,869 ristitud
Pind 6,98 km²
Alušt Алушта (ven. i ukr.) Алушта / Aluşta (krim.-tat.)
Pämez' Galina Ogneva
(sügüz'ku 2014—)
Telefonkod +7−36 560,
ende +380−6560
Aigvö UTC+3


Alušt (ven. i ukr.: Алушта, krim.-tat.: Алушта / Aluşta) om lidn-kurort Kriman suves. Se om Aluštan lidnümbrikon administrativine keskuz.

Eländpunktan aluz om pandud 6. voz'sadal meiden erad kuti Aluston-lidnuz vizantižen Justinian I-imperatoran (ohjasti vll 527−565) käskön mödhe. Nimitaškanzihe nügüdläižikš 15. voz'sadaspäi. Žilo sai lidnan statusad vl 1902 kurortan sauvomiženke. Toižen mail'man sodan aigan Germanijan okkupacii jätkustui vll 1941 (4. kül'mku) — 1944 (15. sulaku), nevondkundaline krimantatarlaižiden deportacii (18. semendku 1944) toi sured vigad mugažo.

Alušt šingotase turizmal, sömtegimištol (maidtegim, vinedheotandad) i raudbetonan tegimel.

Geografijan andmused

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Lidn sijadase Mustmeren randal, 50 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Simferopolin keskushesai om 39 km lodeheze orhal vai 47 km avtotedme.

Eläjad da transport

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Vl 2012 Aluštan eläjiden lugu oli 28 642 ristitud (lidnümbrikon pol'). Kaikiš suremb ristitišt oli 36 413 eläjad vl 1989.

Rahvahad (enamba 0,4% vl 2014): venänikad — 68,2%, ukrainalaižed — 16,0%, krimantatarlaižed — 2,6%, vaugedvenälaižed — 1,0%, totarlaižed — 0,8%, armenijalaižed — 0,7%, toižed rahvahad — 1,8%, rahvahuden ozutandata — 8,9%.

Avtobusad, trolleibus, maršruttaksid i taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Trolleibus ühtenzoitab Simferopolinke i Jaltanke. Merivaldmad ratas.




Kriman lidnad
Kriman Tazovaldkund Alupk | Alušt | Armänsk | Bahčisarai | Belogorsk | Džankoi | Feodosii | Jalt | Jevpatorii | Kerč | Krasnoperekopsk | Saki | Simferopol' | Sudak | Ščelkino | Vanh Krim
Sevastopol' Balaklav | Inkerman | Sevastopol'